Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistični tečaj V Črni gori

Za G-L priredil: Genadij Štupar


 

 

petek, 12. december 1980, ob 00:11, Boris Štupar, ogledov: 1781

AR 9/1980 - Peter in Pavel Podgornik: »Prokletije 80« (1. - 9. avgust 1980)

Po dveh dneh vožnje ob obali in po Črni gori sva prispela v Gusinje, zadnjo postajo pred gorami. V vasi so se pravkar pripravljali na muslimanski praznik, tako da je bilo povsod živahno. Od tod sva nadaljevala peš skozi naselje Donje po dolini Grbaje in po dobri uri hoje prišla do planinskega doma na Grbaji, ki je last smučarskega kluba iz Beograda. Tu naju je sprejelo vodstvo tečaja, vodja Ivo Stanišič, zvezni inštruktor iz Bosne in Hercegovine Dane Pavičevič in kuhar Gavro.

Naslednji dan so že zjutraj začeli prihajati tečajniki iz vseh koncev Črne gore, pomagala sva jim postaviti šotore pred domom in urediti še potrebne nujnosti. Zvečer je prišla še skupina petih pripravnikov iz Nikšiča, za katere sva bile posebej zadolžena. Uradno se je tabor začel zvečer z govorom vodje pred postrojenimi tečajniki in pripravniki. Določena sva bila za delo s pripravniki, ki so že opravili začetniški tečaj pred leti, niso pa imeli možnosti plezati v steni, ker ni v tej republiki še nobenega alpinista, da bi jim pomagal, sami pa ne morejo preveč tvegati, niti ne smejo. Bili so prijetni fantje, večinoma študentje na tehničnih šolah metalurške stroke. Vsi so bili zelo dobri prijatelji že od mladih nog.

Po svečanem začetku smo se zmenili, da gremo naslednji dan v jugovzhodno steno Volušnice plezat Črnogorsko smer. Ta je lažja in kot nalašč, da se malo spoznamo in vemo, kam in v kakšne težave smemo siliti.

Naslednje jutro smo bili že zgodaj v steni, saj je le pol ure oddaljena od doma. Smer smo plezali večinoma nenavezani, saj ne predstavlja posebnih težav, varovali smo se le v treh strmejših skokih. Izpod vrha je enemu od nas padel nahrbtnik in se ustavil nekje sredi stene, drugemu pa je zdrsnilo in se je udaril v koleno, tako da ni bil ves čas tečaja sposoben plezati. Ostali so še štirje. Kmalu popoldne smo bili spet v dolini, popoldne smo izkoristili za prikaz reševanja padlega soplezalca in drugih novosti. Sam sem odšel še enkrat v steno po nahrbtnik.

Naslednja dva dneva smo preživeli v Krošnji pod Maja Balsom. Prvi dan smo plezali v Očnjaku in Maja Balsu. Prespali smo pod steno in drugi dan spet odšli v Maja Bals. Zanimivo je bilo opazovati črnogorske kolege, kako se pripravljajo na noč. Iz doline so prinesli cel kup opreme: zračno blazino, spalne vreče, vestone, šotorska krila in polno obleke, skoraj za vse je bila to prva noč na prostem višje v gorah. Oba dneva smo imeli z vodstvom v dolini odlično zvezo z oddajniki. Četrti dan plezanja sva odšla z dvema v severozahodno steno Maja ë Keče, da bi preplezali novo smer desno od Poljske po izrazitem kaminu, ki proti vrhu preide v grapo. Do stene smo prišli po stezi, ki vodi po jugoslovansko-albanski meji. Ko smo bili že pod steno, nas je klical nazaj preplašen pastir, ki se je očitno bal, da gremo v Albanijo, kamor pa ni nihče želel, čeprav so tudi tam izredno lepe stene, ki so povečini še nedolžne.

Prvih dvesto metrov smeri je precej težkih, kamin je izprana od vode in širok, tako da težav ni manjkalo, drugi del smeri pa je bil lažji in tako smo po desetih urah plezanja prišli na severozahodni greben in po njem na vrh Maja ë Keče in nato opravili še prečenje na Maja Bals in sestopili v dolino. Vodstvo je bilo malo zaskrbljeno zaradi dolgega plezanja, mi pa zadovoljni, posebno še črnogorska kolega, saj smo splezali novo težko smer, ki smo jo imenovali Smer dobrih prijateljev.

Naslednji dan smo imeli vaje iz plezalne tehnike in reševanja, istočasno pa še malo počitka, pozno popoldne pa še streljanje z malokalibrsko puško, kar je bil obvezni del tečaja.

Šesti dan tabora smo bili že zgodaj na nogah in po temi odšli preko treh livad do konca doline in po markirani poti pod Kopje ter desno na greben, po katerem pelje smer preko Prestola na vrh Maja ë Keče. Smer je zelo razgledna in z neprevelikimi težavami do V. stopnje. 700 metrov smo preplezali v sedmih urah, spet prečili Maja Bals in sestopili v dolino.

Tako se je tabor končal in je že isti večer večina odšla domov. Skupaj z vodstvom smo preživeli prijeten večer, zadovoljni s svojim delom in polni načrtov za prihodnost. Drugo jutro naju je prišel iskat landrover in naju odpeljal v Plav, od koder sva imela zvezo do Beograda.

Istočasno, ko sva midva plezala s pripravniki iz Nikšiča, je Dane Pavičevič, inštruktor iz Bosne in Hercegovine vodil začetniški alpinistični tečaj, ki je bolj podoben naši planinski šoli. Slušatelji tega tečaja so bili različne starosti od štirinajst let naprej. Opremljeni so bili povsem vojaško, saj si nikjer ne morejo kupiti civilne planinske opreme. V času tečaja so opravili pristop nad 2000 metrov, večkrat pa so imeli vaje na manjši skali blizu tabora. Ker niso plezali v pravi steni, od njih ni mogoče zahtevati, da bi nadaljevali s plezanjem.

Pripravniki iz Nikšiča so bili telesno zelo dobro pripravljeni, saj jim ne manjka orientacijskih pohodov in tekmovanj. Vsekakor pa jim manjka plezalna kondicija in osamosvojitev v steni. Sami so sposobni voditi naveze v težavah do IV. stopnje, kar pa bi bilo že preveč tvegano. Prihodnost črnogorskega alpinizma pa je odvisna prav od njih, saj so edini v republiki, ki so imeli priložnost plezati v stenah tudi težje smeri. Pogled na alpinizem je v Črni gori čisto drugačen kot pri nas. Jasno pa je, da bi zamrl alpinizem v vsej Črni gori, če bi se komu od peščice teh pripravnikov zgodilo kaj hujšega.

Pregled vzponov:

3. 8. - Volušnica, Črnogorska smer, IV/III+, 300 metrov, 3 ure, vsi pripravniki in inštruktorja.
4. 8. - Maja Bals, Severni greben, V/III-IV, 5 ur, Peter Podgornik - Novo Popovič.
4. 8. - Očnjak, smer Radnički, III/II, 3 ure, Lalovič Dragan, Željko Lončarič, Pavel Podgornik, Blagota Popovič.
5. 8. - Maja Bals, Severni greben, Dragan Lalovič, Željko Lončarič, Pavel Podgornik, Blagota Popovič.
5. 8. - Maja Bals, smer Gradišar-Matič, VI/IV+, 400 metrov, 5 ur, Peter Podgornik - Novo Popovič.
6. 8. - Maja ë Keče, Smer dobrih prijateljev, prvenstvena (glej skico smeri zgoraj ter skico stene na zadnji strani spodaj), VI/V spodnjih 200 metrov, ostalo III-IV, višina 600 metrov, 10 ur, Dragan Lalovič - Pavel Podgornik, Peter Podgornik - Blagota Popovič.
6. 8. - Grebensko prečenje Maja ë Keče - Maja Bals, isti plezalci.
8. 8. - Maja ë Keče, Smer preko Prestola, V/IV, 700 metrov, 7 ur, Željko Lončarič - Pavel Podgornik, Peter Podgornik - Novo Popovič.
8. 8. - Grebensko prečenje Maja ë Keče - Maja Bals, isti plezalci.

 


Črnogorske Prokletije - Vezirova brada

Severna stena Maja ë Keče

Smer dobrih prijateljev

(Glej skico zgoraj in skico stene na zadnji strani spodaj!)

Prvi plezali Dragan Lalovic in Pavel Podgornik ter Peter Podgornik in Blagota Popovič 6. avgusta 1980.
Ocena VI/V prvih 200 metrov, nadaljnjih 400 metrov III-IV, čas 10 ur. Potrebna oprema za ponavljavce 15 vponk in 12 različnih klinov.
Dostop kot za druge smeri v tej steni.
Opis: Smer poteka po kaminu - grapi, lepo vidni s tretje livade med Poljsko smerjo in zahodnim grebenom. Smer vstopa po zajedi v vpadnici kamina in preide v izpran žlambor ter gre po njem pod previsen moker kamin. Izpod strehe v kaminu zelo težavna prečnica v desno 10 metrov na udobno stojišče. Od tod 10 metrov navzgor do roglja ter spet kočljiva prečnica proti levi v kamin. Raztežaj po kaminu, skozi žlambor in naprej do lope pod previsnim kaminom. Po kaminu in preko gladkega previsa v izpran žlambor ter naprej po njem do zagate. Levo ob zagati po gladki steni v lažji svet (grapa) in po njem na vrh.
Sestop: po zahodnem grebenu Maja ë Keče ter naprej po grebenu na Maja Bals in po običajni poti v dolino.

Peter in Pavel Podgornik

Oznake: ALP, USP, VTG
eXTReMe Tracker