Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistični razgledi 9/1980

Za G-L priredil: Genadij Štupar


petek, 12. december 1980, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1170

Številka 9
Vsebina in uvod

VSEBINA

  3 Namesto uvoda
  5 Veliki pionirji alpinizma (IX. del)
  9 Razmišljanja o vprašanjih varnosti na trekkingih
11 Razmišljanja in (ne)pozabljena dejstva
14 Matterhorn (V. del)
16 Iz osebne izkaznice južne stene Matterhorna
19 Nesreče v snežnih plazovih
25 Sklad za pomoč pri reševanju v tujini 1980
27 Srečanje alpinistk 1980
28 Antonio Berti - Dolomiti Orientali
30 Julijske Alpe - Mangrt
34 Alpinistični tečaj v Črni gori »Prokletije 80«
37 Titova smer v Perujskih Andih
39 Primerjava težavnostnih stopenj za prosto plezanje


Namesto uvoda

Običajno so novoletne uvodne besede nanizane kot sklepna misel za pregled neke dejavnosti ali pa so, zanemarjajoč probleme in realnost, po nepotrebnem praznično našemljene z voščili, ki jih ponavljamo vsako leto. Lahko bi opravili obračun našega dela pri Alpinističnih razgledih. Ker pa vsi rajši slišimo pohvalo kot grajo, z obračunom ne bo nič. Prepustili ga bomo kakšni več let oddaljeni številki. Zato tokrat le nekaj misli na temo, ki se rada drži novoletnih dni. Za vrhunski alpinizem je treba večkrat dopovedovati in ponavljati, da ga ne bo brez izdatnih družbenih sredstev, kajti vrhunska alpinistična dejavnost zahteva redne treninge, redno plezanje, celotno odpovedovanje vsemu drugemu, zahteva večkrat tudi čas, ki posega v zaposlitvene obveznosti, včasih tako dolgotrajno, da že meji na alpinistični profesionalizem. Kako se zbirajo sredstva za vrhunski alpinizem, vemo: na Zahodu po privatnih podpornikih ali z družinskim kapitalom, na Vzhodu po državnih planih, naslov mojstra športa pa šteje kot poklic. Pri nas smo financiranje alpinizma zaupali družbenemu dogovarjanju, kar je idealna oblika medčloveških odnosov. Alpinizmu pa se vseeno slabo piše, ker so razne selekcije, kvalifikacije in kategorizacije podvržene arogantni miselnosti, ki so ji nogomet in podobna vsakotedenska potrjevanja pred tisočglavo množice edino merilo za delitev sredstev. Zato se ne čudimo, če nekateri ne zmorejo in tudi nočejo razumeti, kadar gre za mednarodno afirmacijo na Everestu, ki se po uspehu lahko meri z zlatimi kolajnami na olimpijadi, drugače pa z olimpijado ni primerljiva, saj je ne spremlja množica profesionalnih administratorjev. Finančno pa predstavlja Everest toliko kot prestop nekaj kosmatih nog iz enega nogometnega kluba v drugega; za takšne »odprave« pa ni nobena skrivnost, da jih prirejamo po vseh republikah vsako leto.
Mnogi so prepričani, da držimo bike za roge, če pošljemo vsaki dve leti v Himalajo eno odpravo. Ob tem le tole: letos je poljska država poslala na Everest dve uspešni odpravi (prvi zimski vzpon in prvi vzpon po južnem stebru), več manjših pa v druge himalajske gore. Takšna miselnost in dejanja že spadajo v državno strategijo, kar pomeni iskati mednarodno uveljavitev in vrhunskost na vseh mogočih področjih; ni čudne, da je Poljska ena izmed alpinističnih velesil.
Toliko v premislek, ko se bomo v letu 1981 po vseh občinah v okvirih SITKS, za kategorizirane pa tudi na republiškem in zveznem nivoju borili za vsakoletni kos pogače. Preveč je še miselnosti, da velja kakšen podarjeni dinar posebno naklonjenost alpinistom in drugim planincem, ki so zadovoljni z vsem. Ker pa smo se dogovorili, da bomo od svojih dohodkov prispevali in združevali sredstva za telesno kulturo in v tem okviru tudi za alpinizem, je naše enakovredno mesto tudi tam, kjer se zbrana sredstva spet z dogovarjanjem delijo. Ne bi nam škodilo več samozavesti. Nihče nam ničesar ne podari! Denar, ki ga v okviru samoupravnih telesnokulturnih skupnosti delijo oziroma delimo, je tudi naš denar. Zavestno in dogovorjeno zbran. Vso pravice imamo, da zahtevamo svoj delež.
Kljub povedanemu: čimveč nepozabnih plezarij v letu 198l, pa na Alpinistične razglede ne pozabite, mislim na pisanje, ne samo na branje.

Janez Bizjak



ALPINISTIČNI RAZGLEDI številka 9, november-december 1980, interno glasilo slovenskih alpinistov.
Prispevke pošiljajte na naslov Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
Deveto številko so pripravili; Janez Bizjak, Vojko Bučer, Stanislav Gilič, Rok Kolar, Rok Kovač, Marijan Lačen, France Malešič, Irena Markuš, Stanko Mihev, Nada in Bine Mlač, Franček Mulej, Marjan Osterman, Peter in Pavel Podgornik, Franci Savenc, Pavle Šegula, Iztok Tomazin, Jure Ulčar in Jane Volkar.



Slike na ovitku

1. stran - NI VAŽNO, ČE POSNETKI NISO IZ STENE, VAŽNO JE, DA SI NA SLIKI JASNO VIDEN. Vse drugo zavisi od napisov. Priljubljen napis je naprimer: »Moja malota na vrvi; moja neznatnost pod previsom itd ...« Tako nam govori v sliki in besedi pokojni alpinist, slikar in pisatelj Edo Deržaj v svoji knjigi Gruh iz leta 1937. Za njim ostaja neprecenljivo slikarsko, pa tudi pisano delo in dejanja v stenah. Omenjena knjiga je povzročila nepotrebne dolgotrajne zamere, še leta 1949 so jo imeli za »docela neužitno«, danes pa nam na satirični način vedno jasneje kaže naše lastne napake.
2. stran - zgoraj fotografija JUŽNE STENE MANGRTA, opisi novih smeri so na strani 30.
- spodaj fotografija JUŽNE STENE MATTERHORNA, besedilo je na strani 16.
41. stran - fotografija TITOVE SMERI V JUŽNI STENI PACHANTE V CORDILLERI VILCANOTI V PERUJSKIH ANDIH, glej stran 37.
42. stran - zgornja fotografija PREČENJE PICO TRES V CORDILLERI VILCANOTI V PERUJSKIH ANDIH, glej stran 37.
- spodaj SKICA SEVERNE STENE VEZIROVE BRADE V ČRNOGORSKIH
PROKLETIJAH, glej stran 34.


Zagozde in zatiči

Ljudje lahko povemo le 60 % tistega, kar lahko mislimo. Le 60 % tistega, kar povemo, lahko poslušalci dojamejo. Torej lahko razumemo največ 36 % tistega, kar nam je nekdo skušal dopovedati.

Še vedno živi alpinist, ki si je v zadnjem času s številnimi padci nabral 300 »padalskih« metrov. Čim prej naj se prijavi za objavo v Guinnesovi knjigi rekordov.

Vse, česar popolnoma ne obvladamo, je nevarno. In to, kar obvladamo, je še nevarnejše; potem postanemo lahkomiselni.

Najboljši nasvet je izkušnja; toda ta nasvet pride vedno prepozno.
 

 

eXTReMe Tracker