Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Z otroki v planine

24.06.2014 (PDF)

 

torek, 24. junij 2014, ob 22:25, Bruno Fras, ogledov: 3985

Večer, Bonbon - Tatjana Vrbnjak: Medtem ko dileme, ali z otrokom na morje na dopust ali le na izlet, za veliko večino ljudi pravzaprav ni, je pa drugače pri odločitvi, ali z otrokom na izlet v planine.

Mnogi starši pri tem omahujejo, a če so izleti premišljeno izbrani, načrtovani in izpeljani, je skupno preživeti čas na planinskih poteh lahko izjemno kvaliteten in vir mnogih nepozabnih spominov.

"Starši, ki radi preživljamo prosti čas v naravi, želimo to navado pogosto prenesti na svoje otroke. Seveda je treba zaradi otrok močno znižati in prilagoditi gorske cilje. Nič ni narobe, če starši na izlete v naravo nosijo že nekajmesečne otroke v za to namenjenih nahrbtnikih. A ne na naporne, krušljive in izpostavljene poti, temveč na kratke, varne, prijetne sprehode, na katerih bo otrok sprva naredil le nekaj korakov, postopoma pa bo sposoben vedno daljših in napornejših podvigov," pravi planinska vodnica Špela Recer, predsednica Planinskega društva Maribor Matica. Zavedati se je treba, da otroci niso mali odrasli, poudarja. "V hribe jih vodijo drugačni motivi, običajno ne marajo dolgotrajne in dolgočasne hoje. Njihove telesne značilnosti so specifične. Hitreje se utrudijo, hitreje se tudi regenerirajo. Že manjši napori sprožijo pri otroku občutke lakote in žeje." Starejši otroci, posebno če jih je v skupini več, dojamejo pohod v naravo mnogokrat kot priložnost za 'norenje' in naloga odraslih je, da jih naučijo pravilne in varne hoje ob spoštovanju narave in jim, če se le da, privzgojijo ljubezen do planinarjenja.

Otroka je treba na hojo navajati postopoma. Izbiro cilja je nujno prilagoditi otrokovi starosti, njegovim gibalnim sposobnostim, vzdržljivosti in tudi značajskim lastnostim. Misliti je treba na to, da bomo za pot v družbi otrok potrebovali več časa, velja, da predšolski otroci hodijo približno enkrat počasneje od odraslih, torej moramo podatek o času hoje od izhodišča do cilja podvojiti. In katere poti so sploh primerne za otroke različnih starosti? Okvirno velja, pravi Recerjeva, da so za otroke do četrtega leta primerni kratki sprehodi z mnogimi vmesnimi postanki, čas hoje je od 30 minut do dve uri. Otroci med četrtim in petim letom so že sposobni krajših, poldnevnih izletov - postanki naj bodo kratki, a pogosti, čas hoje okoli tri ure. Med petim in sedmim letom zmorejo že nekoliko daljše izlete, ki jih lahko popestrijo krajši odseki na zahtevnih, malo izpostavljenih zavarovanih poteh ob ustreznem varovanju - počitki so še zmeraj pogosti, čas hoje je do štiri ure, sposobni so že večdnevnih pohodov, ki jih razdelimo na krajše etape. Med sedmim in dvanajstim letom zmorejo otroci z vmesnimi počitki dnevno do pet ur hoje ter odseke plezanja po zahtevnih, že nekoliko izpostavljenih in strmejših zavarovanih poteh ob ustreznem varovanju, otroci med 14. in 16. letom pa zmorejo do šest ur hoje in plezanja po zahtevnih in občasno zelo zahtevnih, tudi navpičnih zavarovanih poteh ob varovanju ali samovarovanju, kar že zahteva moč v rokah in obvladanje ustrezne opreme. Tudi v tej starosti ne smemo pozabiti na počitke, ki jih prilagajamo potrebi otrok. Ob tem planinska vodnica opozarja, da so to okvirna priporočila, kajti razlike pri otrocih so velike in je treba izbiro poti prilagoditi sposobnostim posameznika.

Mlajši otroci bodo zagotovo hodili z večjim veseljem, če bodo sodelovali pri pripravah na izlet in imeli svoj nahrbtnik, četudi bo v njem le kakšna malenkost. Za varno hojo so najpomembnejši obutev: pozorni moramo biti na velikost čevljev in dober podplat, in oblačila, v katerih se lahko otrok neovirano giblje in pokrivajo čim več kože. Ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem - pokrivalo za zaščito obraza in vratu, kremo z zaščitnim faktorjem. Prav tako otroka zaščitimo pred klopi. Vedno imejmo s seboj prvo pomoč, da nas ne preseneti kak žulj ali odrgnina. Pa seveda dovolj hrane, pijače in kak priboljšek, a pazimo, da jih bo otrok primerno razporedil in ne bo vsega "pospravil" že na začetku poti.

"Hoja je otrokom praviloma dolgočasna. Pomaga, če jo popestrimo z zgodbami, pogovorom, govornimi igrami. Otroka opozarjamo na zanimivosti ob poti, mravljišča, polžje hišice, zanimive skale, gibanje oblakov, cvetje, pravi magnet je voda - luže, potoki, jezera, slapovi," dodaja Špela Recer. In seveda - otroci veliko rajši hodijo v družbi sovrstnikov kot zgolj z odraslimi, otroška razposajenost zaradi varnosti ne sme preko dogovorjenih pravil. Za vrnitev, če je le mogoče, izberimo lažjo pot, saj pozornost pohodnikov zaradi utrujenosti nekoliko popusti.

Korita Mostnice in dolina Voje

Planinsko društvo Maribor Matica za družine z otroki pripravlja tako imenovane družinske izlete, junija je bil razpisan opisani. "Izlet je primeren za otroke, stare okoli pet let, z mlajšimi prehodimo le pot ob koritih," pravi Špela Recer. In kako do izhodišča? V Ribčevem Lazu pri Bohinjskem jezeru zapeljemo desno čez most v smeri Stare Fužine. V Stari Fužini nas table pred mostom čez Mostnico usmerijo na levo (Voje, Vogar). Nadaljujemo mimo hiš do velikega parkirišča, od koder sledimo poti čez travnik proti severu. Pripelje nas do kamnitega Hudičevega mosta, s katerega zagledamo turkizno vodo Mostnice, ki je ukleščena med ozke in visoke stene. Most predstavlja zahtevno gradbeno delo, saj je sezidan v enem loku iz klesanega kamna nad globoko prepadno sotesko potoka Mostnica. Po desnem bregu Mostnice se povzpnemo do opisne table in naprej ob koritih do drugega mostu, kjer v poletnih mesecih pobirajo vstopnino. Od tu do konca korit pot poteka po obeh straneh Mostnice. Sama pot je nezahtevna. Če se oddaljimo s poti, pazimo, da se globokim koritom ne približamo preveč zaradi nevarnosti zdrsa. Na četrtem mostu (vštevši tudi Hudičev most) se pot ob koritih konča. Nadaljujemo proti dolini Voje. Markirana pot se začne vzpenjati in oddaljevati od desnega brega Mostnice, pot nas privede do makadamske ceste in po njej naprej do Planinske koče na Vojah. Od koče nadaljujemo pot po cesti in kmalu pridemo med travnike, obdane s strmimi hribi. Glavnemu kolovozu sledimo do zatrepa doline, kjer je okrepčevalnica, okoli 100 metrov za njo pa slap Voje (oziroma slap Mostnice). Ko si ga ogledamo, enostavno sledimo levemu bregu Mostnice, kmalu pridemo do mostička, ga prečkamo in nadaljujemo po desnem bregu. Čez dober kilometer se združimo s potjo vzpona in jo mahnemo po znani poti nazaj v Staro Fužino. Za pot ob koritih bomo potrebovali poldrugo uro, za cel izlet pa tri ure in pol.

Tatjana Vrbnjak   
Fotografija:  CanStockPhoto   

eXTReMe Tracker