Vreme je v soboto služilo namenu in podala sem se proti Kamniškemu sedlu, kjer je bilo v nedeljo, 22. junija 2014, srečanje planincev v izvedbi PD Kamnik.
Od Pastircev naprej sem opazovala meglice, ki so se prepeljevale od Brane do Planjave, ki jo je pozno večerno sonce še obsvetilo. Prizori so se 
menjavali, kot na filmskem platnu. Proti vrhu se je že spuščal mrak, a pridni markacisti so res poskrbeli, da je bila pot urejena, nadelana in ob straneh obžagano rušje, ki je prej sililo na pot. Vso pohvalo si zaslužijo! V koči, ki je bila polna do zadnjega kotička, je bilo veselo razpoloženje. Ko je 
Korl sestavil svojo harmoniko, ki jo je po delih prinesel v nahrbtniku, je zadonel njegov meh, pa tudi pesem prisotnih ni manjkala. Veselo so zaplesali, stari in mladi, domači in tuji gostje! Iz pobratenega Trofajaha so prišli planinci in s tem počastili ta praznik. Vodniki PD Kamnik, so popeljali skupine planincev po raznih poteh do sedla. Res zanimivo je bilo poslušati njihove komentarje. Nekateri še nikoli niso šli čez Macesnovec, pa po lovski poti itd. Vesela sem bila, da mi je markacist Rajko odstopil svoje ležišče in sem prijetno zaspala.
Jutro je bilo carsko. Sonce se je prebijalo izza Planjave in pozdravljalo vse, ki smo se zbirali okrog koče. Tudi zgodnji pohodniki na Brano so bili veseli lepega vremena. Nekateri so si izbrali plezalne pristope, drugi so jo mahnili po normalni poti. Vsi pa so se čez uro, dve, tri, vrnili pred kočo, kjer se je okrog 12. ure začel program praznovanja.
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« iz Kamnika, je že kot mnogo let prej, tradicionalno zapela planinsko himno »Oj, Triglav, moj dom«, nastalo leta 1894 in uglasbeno od Jakoba Aljaža v letu 1896. Program so nadaljevali s prijetnimi pesmimi, ki so božale dušo.
Prisotne je pozdravil in nagovoril predsednik PD Kamnik, Ivan Resnik. Poudaril je, da je vesel, da smo se zbrali v tolikšnem številu in s tem počastili ta praznik. Zahvalil se je prizadevnim markacistom, ki so uredili pot. Pozdravil posebej še skupino planincev iz pobratenega Trofajaha, ki se redno udeležujejo teh praznovanj.
Kot predstavnica PD Bajtar Velika planina sem nagovorila prisotne. Poudarila, da se na teh planinskih poteh že več kot pol stoletja srečujem s prijatelji. Ta prijateljstva, ki so tkana v tem gorskem svetu, držijo in lepo je srečati po dolgih letih nekoga, ki ga poznaš še iz mladosti. Naj bo še dolgo tako. Vsem sem zaželela srečne poti!
Predstavniki PD iz Trofajaha, so se zahvalili za povabilo in dejali, da bodo nadaljevali te prijateljske vezi s planinskim društvom in Kamnikom.
Kamor si pogledal, so planinci sedeli na travi, uživali v razgledih, druženju. Cele družine (tudi po štiri generacije) so se zbrale na tem mestu. Lepo jih je bilo videti. Na robu nad sedlom so trenirali karateisti. Tudi njim je bil ta dan nekaj posebnega.
Pevci so peli, harmonika je donela, tudi prisotni so zapeli. V kotlu ob koči pa se je kuhal golaž, katerega smo z veseljem zaužili.
Hvala osebju koče na Kamniškem sedlu, saj so se vsi potrudili, da je bil vsak postrežen po najboljših močeh, tako, da so vsi odhajali v dolino nasmejanih obrazov in z željo, da se kmalu spet srečajo na teh in drugih poteh.
Srečno prijatelji!
Helena Plahuta