Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dva mladiča v gnezdu nad Peričnikom

Jutro (1934): Zadnji dve leti ni vedel nihče povedati, da bi pri nas kje gnezdili planinski orli.

Krožili so sicer tu pa tam, toda vsa gnezda, ki so bila zasedena skozi desetletja ali celo stoletja vsaj po eno, v skupini, so bila prazna. Pri orlih je navada, da imajo blizu skupaj dvoje gnezd, tako da je eno zasedeno eno leto, prihodnje leto pa drugo. Na Gorenjskem sta v bližini orlovski gnezdi nad Savico in v Komarki, pri Peričniku in Ambroževem žlebi, v Kokri pa na Kozjem vrhu in v Starcu. Parkrat so gnezdili tudi pod Vanežem in v dolini Kamniške Bistrice. Lansko leto so pripovedovali ljudje, da orli gnezdijo v Planici, v stenah Mojstrovke, točno pa niso vedeli za gnezdo. Gnezda nad Kolpo so opustili in le redko vidijo to prekrasno ptico krožiti v romantični pokrajini.

Dočim se je, kakor omenjeno, vsako leto izleglo v dravski banovini po par orlov, zadnji dve leti ni nihče vedel kaj točnega. Vsaj vsa omenjena gnezda so bila prazna. Bati se je bilo, da se uresniči tudi pri nas to kar se je zgodilo, kakor opisuje Norvežan v knjigi »Die letzten Adler«, že v mnogih državah. Po njegovih ugotovitvah je Nemčija brez orlov, v Avstriji in v Italiji so redki gostje, ki posetijo omenjane države le mimogrede, v Franciji, v Španiji in v Švici pa tudi le redko kdaj gnezdijo. Največ jih še v skandinavskih državah.
Zanimivo je vedeti, zakaj je vedno manj orlov. Na to menda ni težko odgovoriti. Glavni povod je prodirajoča civilizacija, ki je pač ne smemo zamenjati s kulturo ljudi in krajev. Povsod, kamor prideš, že najdeš planinske steze, po katerih večkrat kar mrgoli turistov. Dokler so planinarji mirni in tihi, ne škodujejo živali, toda koliko je takih? Pa tudi koče po vseh gorskih dolinah in po vrhovih motijo sveti prirodni mir, ki ga tako zelo ljubijo prebivalci naših planin.
Važen vzrok, da je vedno manj orlov, pa je tudi pomanjkanje hrane. Orel pobere mnogo mrhovine, ki je je seveda po naših planinah sedaj dosti manj kakor pred leti. Da orli uživajo tudi mrhovino, dolgo niso hoteli verjeti in to bržčas iz dveh vzrokov. Nekateri so smatrali orla kot kralja ptic preuzvišenega, da bi se hranil z mrhovino, drugi pa so ga hoteli prikazati kot velikega škodljivca lova, češ, da živi samo od živali, ki jih sam ujame in umori in je zato najbolj nevaren mladim gamsom in srnjadi. S tem so se opravičevali, če so pa uplenili, pred svetom in samim sebi.

V zadnjih letih, ko se življenje živali opazuje točneje, so spoznali, da orel kaj rad prime mrhovino. To potrjuje že dejstvo, da so v več primerih ujeli planinskega orla v past, v kateri je bil za vabo lisici nastavljen gamsov ali srnjakov drob. Eden tako ujetih orlov je bil oddan ljubljanskemu muzeju in ga vidimo na naši sliki.
Beloglavi jastreb, ki mu pri nas pravijo plešec in živi samo od mrhovine, se je že davno preselil iz naših planin v južnejše kraje, še dandanes pa slišimo med našimi pastirji večkrat to besedo. Ime so prenesli nekateri na planinskega orla.
Najbolj pa so zatrli orle pregoreči lovci, ki vidijo krivdo, da lovišča propadajo, povsod drugod, samo pri samih sebi ne. Le poskusi kje zagovarjati planinskega orla ali medveda, boš videl, kako se jim boš zameril! Vsega so krivi orli! Ne trdim, da ne odnese kakega mladega gamsa ali srnjačka, toda ta škoda se ne da primerjati s tisto škodo, ki jo narede ljudje s slabimi streli, ko mnogi divjaki zastrelijo in jim orel opravlja le službo konjača, ki poskrbi, da se ne razširja ozračje okužujoči smrad. Največ divjadi pa seveda uničijo hude zime. Tudi pozimi so v mnogih primerih krivi ljudje, ki ne puste gamsov, da bi prezimili v varnih zavetjih, marveč jih prepode s kričanjem in streljanjem. In zopet je orel listi, ki opravlja sanitarno službo!

Pripovedovali so mi pred nekaj leti, kakšno strašno škodo počenja planinski orel v Kokri. Preden so vzeli mladiča iz gnezda, za ljubljanski ZOO, sem bil pod gnezdom, ki se nahaja v pečinah na Starcu. Pregledal sem vse kosti, ki so ležale pod steno in jih nekaj tudi shranil. Našel sem nekaj zajčjih kosti, precej kosti večjih ptic, toda le dve večje kosti, bržčas od mladega gamsa ali od srnjaka. In še za te se ne ve, če niso bile od živali, ki so poginile zaradi hudega mraza, ali pa so bile celo zastreljene. Kje neki so potem kosti onih sto gamsovih ali srnjakovih kozličev, ki jih po trditvah mnogih lovcev vsako leto uničijo orli? Pri tej priliki naj še omenim, da se je orel iz Starca nekaj časa razvijal kaj dobro, je pa kar naenkrat poginil. Bržčas mi je kdo dal košček slanega mesa. Ugotovljeno je, da je prav kuhinjska sol hud strup za ujede. Drugega mladega orla so baje vzeli iz gnezda nad Savico. V koliko je to resnično, nisem mogel ugotoviti. Gnezdo nad Peričnikom pa je bilo prazno skozi štiri ali pet let, odkar je neki lovec zastrelil samico, prav v trenutku, ko je prinesla mladiču hrano.

Zdaj pa smo izvedeli prijatelji prirode veselo novico, da je letos zopet enkrat zasedeno gnezdo v divjih petinah nad penečim se slapom v Vratih. Kraljevski ptici imata kar dva mladiča! To je prav redek primer. Znano je, da orlica znese navadno po dve jajci, izvali pa le eno. Sliši se že tudi, da so se nekaterim cedile sline in bi bili radi pomerili na orle, ki so prinašali hrano. Do tega pa ni prišlo, ker so se zakupniki lovišča, kjer se nahaja gnezdo, zavzeli za lepe ptice. Baje jih bodo sedaj skušali filmati. Morda bo uspelo, le bati se je, da bi jih preveč ne motili in ne odgnali od gnezda. Lahko se zgodi, da bodo mladiče letos spitali, drugo leto pa se ne bodo več vrnili, ako jih bodo ljudje letos preveč vznemirjali. Ker so orli zaščiteni tudi po zakonu, bo morda tudi oblast poskrbela, da se ohranijo ti krasni zastopniki našega živalstva. V prvi vrsti pa je v to poklicano Muzejsko društvo, ki bo morda v tem primeru nastopilo odločneje, kakor za kozoroga, ki je prav tako zaščiten, kakor planinski orel.

Jutro, 1. julij 1934

01.07.1934

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti