Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pred končnim pohodom na Mount Everest

01.06.1924

dLib.si

nedelja, 1. junij 1924, ob 17:27, Boris Štupar, ogledov: 985

Jutro (1924): S svojega oporišča na ledeniku Rongbuk je britanska ekspedicija dne 17. maja nastopila svoj tretji pohod na najvišji vrh Mount Everesta v himalajskem gorovju.

O zadnjih pripravah za to drzno podjetje poroča zanimiva brzojavka podpolkovnika Nortona, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da je ekspedicija našla vsestransko oporo pri guvernerju v Shekar Dzongu, v čigar področju so nahaja planota Rongbuk in tudi mogočni Mount Everest. Darila, ki so jih temu najvišjemu tibetanskemu uradniku izročili Angleži, so omočila njegovo srce. V njegovem upravnem področju je ekspedicija najela še skupino nosilcev domačinov.
V Shekar Dzongu — poroča podpolkovnik Norton — smo še preizkusili naše nove aparate za kisik, ki jih je naš strokovnjak Irwine še med potjo izboljšal. Predvsem se aparat ne nosi več na prsih, ker to zelo ovira plezanje. Potem nas je vodila pot preko slikovitega mostu pri Bonghu in čez zadnji visok prehod Pang La v višavi 17.000 čevljev do šotorišča, ki leži neposredno ob vznožju Everesta. Skoraj vsi smo prekoračili prehod s tolažilno zavestjo, da smo v najboljšem stanju; zdravje članov in nosilcev nam daje upanje na uspeh. Z višavo prehoda se prvič odpro pogledu celoto Everestovega gorovja. Najvišje gore sveta se dvigajo tukaj v veličastno panoramo — od zapada proti vzhodu Cho Oyo, Giachung Kang, Everest, Makula, in Kangcenjunga, Everest, najvišji, se nahaja v sredini, oblaki mu zagrinjajo glavo. Kamera in daljnovid stopila v akcijo, razvije so neskončen razgovor o težavnosti pohoda, o najboljših potih na vrh ...

Sedaj se nahajamo v izhodnem šotorišču leta 1922. Tu ni nobenega sledu o spomladi; ni ptičev, ne zelenja. Tu vlada še trda zima. A mi smo dobro razpoloženi, kajti dospeli smo do šotorišča v določenem času in nihče ni zbolel na potu. Naši nosilci, sinovi teh visokih planot, so najboljši hribolazci sveta. Pripravljeni so, da v naslednji postaji, v šotorišču št. 2, ki leži v višini 19.500 čevljev, prenoče na golem kamenju, zaviti v svoje plašče, narejene iz ovčjih kož. Med njimi je tudi šest žensk, ki nosijo lajšo prtljago. Ti ljudje nosijo po 40 funtov na potu, na kakršnem bi najboljši hribolazec v Alpah prenašal komaj 25 funtov.
V našem šotorišču vrvi in vrši življenje kakor v roju čebel. Kapitan Geoffrey Bruce bodri in navdušuje nosilce, jim deli oblačila in opremo. Ostali smo zaposleni s pripravami za zadnji odločilni pohod. Irwine pripravlja aparate za kisik, dr. Somervell ureja medicinsko zalogo in znanstvene instrumente. V par dneh bomo večinoma že na ledenikih. Pripravo so končane, plezalci opremljeni. Vse drugo jo v rokah usode ...

Jutro, 1. junij 1924
 

Oznake: HIM
eXTReMe Tracker