AO Železničar: Fantje so [danes zjutraj, ob 7. uri odleteli z Brnika] proti Denaliju - Po pristanku v Anchorage, sledi nabava hrane, in opreme, prevoz v Talkeetno.
Jutri proti večeru priletijo na »Kahiltna International Airport« (2200 m). Od tam bodo potrebovali ok. pet dni, da pridejo do tabora ABC (4300 m). Tam bodo ostali kakšen dan ali dva, da postavijo tabor in da se spočijejo.
Sledi nekajdnevna postopna aklimatizacija po Normalki (West Buttress) do vrha Denalija (6168 m).
Ko bo vrh dosežen, sledi počitek v ABC in potem vzpon ter spust proti vstopu v Cassinov raz.
O tem, kdaj vstopiti v smer, bo odločalo predvsem vreme, saj bodo fantje do takrat že aklimatizirani. Za smer, ki je glavni cilj te odprave, potrebujejo tri dni lepega vremena, 48 ur za vzpon in preostanek za sestop.
Sledi sestop po ledeniku do letališča, »šoping« v Anchorage-u, in - po dobrem mesecu dni prihod [ predvidoma 25. junija] na »rodno grudo« kot bi se bil izrazil Poli.
PZS - Zdenka Mihelič: Pred odhodom smo z vodjo odprave Petrom Bajcem - Polijem naredili pogovor o ciljih ...
Od kje ideja za to odpravo?
Izvorna ideja odprave je pognala na Domnovem zeljniku. Enkrat v življenju si je želel odpotovati na Aljasko lovit losose, se potem spoprijateljit z lokalnim ribičem, ki bi ga v barkači lesenjači prepeljal čez Beringovo ožino v Rusijo, kjer bi po Transsibirski železnici odpotoval v Moskvo. No, iz tega potem ni bilo nič, se je pa en večer na Vogarju rodil mutant te ideje in tako 20. maja potujemo pod Denali. No, če bi tisti večer pili šnopec namesto piv, bi se naše življenje drugače zasukalo.
Zakaj smatrate, da je cilj zanimiv?
Cilj sicer ni tehnično zahteven, je pa smer kar dolga. Višinske razlike je kar 2400 m, tako da imaš kaj delati (smeh). Smer ima tudi neko zgodovinsko karizmo. No, mogoče je to premočna beseda (smeh). Ampak mi štirje, ki smo podpovrečni rekreativni plezalci, vidimo v smeri, tudi glede na izbrani slog plezanja, ravno pravšnji izziv. Smer bi namreč radi preplezali v 'single push' slogu, torej v enem zamahu od vstopa do vrha, brez vmesnih bivakov.
Kako bo potekala aklimatizacija? Kateri pa so rezervni cilji?
Aklimatizacijo bomo opravili na klasični smeri na Denali (West Buttress) ter po zgornjem delu smeri West Rib. V času aklimatizacije bi želeli pristopi na vrh Denalija po klasični smeri.
Kot rezervni cilj smo izbrali smer West Rib na Denali. V primeru slabih razmer in/ali vremena se bomo spustili nazaj na ledenik Kahiltna in se tam posvetili plezanju smeri v stenah Mount Frances, Mini-Moonflower, Kahiltna Queen.
Na katerih odpravah ste že bili? Kako ste se pripravljali?
Osebno sem imel priložnost obiskati Himalajo in dvakrat Kirgizijo. Tudi Domen in Primož sta bila v Kirgiziji, za Mateja bo pa to krstna odprava. Ob službah in študiju ter aktivnostih na odseku ostane malo časa za priprave, tako da smo večino priprav opravili s tekom. Proste vikende smo preživljali v hribih, kjer smo poskusili izkoristiti razmere in čim več plezati. Pozimi smo se tako preganjali po Brani, nad Okrešljem, Kalški gori, Begunjščici in nad Jezerskim. S Primožem sva opravila dober trening 24-urnega plezanja nad Zelenico. V aprilu smo opravili tudi nekaj dolgih tekov po malce bolj razgibanem terenu.
Lahko predstaviš svoje zahtevnejše vzpone in vzpone članov?
Glede na cilj lahko izpostavim Kuffnerjev greben na Mont Maudit in Frendojev steber nad Chamonixom, ki smo ju preplezali v sklopu priprav na odpravo. Kuffnerja v oktobru lani, Frendoja pa marca letos. Izpostavil bi tudi Kravico Katko, prvenstveni vzpon v Loški steni, ki sva jo že pred leti preplezala s Tadejem Golobom. Smer sicer ne izstopa po težavnosti, je pa od naju zahtevala kar precej. Občutek, ko sva se po 25 urah pri avtu zavila v spalni vreči, je bil neprecenljiv (smeh). Fantje so poleti preplezali tudi Šlosarsko in Čopa v Triglavu, Cozzolina v MKM ...
Odpravo so podprli (se jim zato iz srca zahvaljujemo - pravi vodja): Planinska zveza Slovenije, Adidas Outdoor, AO Železničar, Jamarski klub Krka, Turistično društvo Krka, Pizzerija Antonač, Turistično društvo Muljava, Jaris d.o.o.