Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Angleži v Tibetu

18.04.1904

dLib.si

ponedeljek, 18. april 1904, ob 11:30, Boris Štupar, ogledov: 1506

Slovenec (1904): Tibet — do najnovejših časov skrita, deveta dežela za svetovno zgodovino.

Malo vemo o tej obširni in le slabo obljudeni deželi med nebotičnimi gorami. Tibet, ki je kos ogromnega kitajskega cesarstva, je okoli 4000 metrov nad morjem visoka planjava, ki meri nad dva milijona štirjaških kilometrov ter šteje nad dva milijona prebivalcev. Severno - vzhodni del je večinoma pusta in divja planjava z mnogimi jezeri. Poletja so kratka, zime dolge in hude. V gorkejših dolinah raste riž, sadje in vino, žita malo. Po planjavah in goščah so divji konji, divje ovce, antilope, volkovi, lisice, ptičev jako malo. Velika nadloga v deželi so psi. Dobivajo se rudnine: zlato, razni dragoceni kamni, sol, boraks itd. Večina prebivalstva je mongolskega rodu, ki je pomešano s sorodnimi rodovi, ter se peča skoraj izključno s poljedelstvom in živinorejo. Trgovina s pridelki je v rokah velikašev.

Glavno mesto dežele je Lhasa, ki šteje stalnih prebivavcev okoli 35.000. Ker pa je Lhasa za budiste sveto mesto, kakor Meka za Turke, je v mestu povprek vedno okoli 70.000 romarjev. V mestu namreč prebiva poglavar budizma, Dalai - Lama, najvišji duhovnik Mongolcev in Tibetancev. Po samostanih v mestu živi okoli 16.500 menihov, ki časte Budo. Na zapadni strani mesta je na skalnatem strmem griču palača in tempelj Dalai-Lame, Pato-La, na nižjem južnem griču semenišče za budiste, Kiakpori. Mesto Lhasa ni obzidano, hiše so v boljšem delu mesta zidane, sicer pa male koče z največjo mongolsko nesnago. Palača Pato-La je bila zgrajena l. 1643. Bližnja okolica je rodovitna in dobro obdelana, od vseh strani jo obkrožujejo visoke gore, ki branijo tujcem vhod. Poglavar Dalai-Lama je danes le orodje kitajske vlade brez posebnega političnega vpliva. Od leta 1746. prebiva v Lhasi vedno kitajski mandarin kot namestnik kitajskega vladarja z vojaško posadko, ki šteje do 500 kitajskih in 1000 tibetanskih vojakov. Po deželi je razpostavljenih za varstvo še nad 3000 kitajskih vojakov.

Mesto Lhasa je med najvažnejšimi trgovskimi mesti v sredi Azije. Ta dežela je bila do najnovejših časov popolnoma zaprta proti sosednim angleškim naselbinam. Le redkokdaj so se upali potniki skozi ledene puščave preko štiri do šest tisoč metrov visokih gorskih prelazov ob meji, koder je tako redek zrak, da se malokdo obvaruje smrtne bolezni. Doslej je menda prišlo v mesto Lhaso le 9 radovednih tujcev. L. 1846 sta prišla v Lhaso, kolikor je znano, prva dva Evropejca; pogostili so ju z zastrupljenimi jedrni. Znana preiskovalca neznanih dežel, Prevalski in Sven Hedin sta se morala vrniti, predno sta videla glavno mesto. Isto srečo sta imela l. 1895. Littledale in njegova žena, ki sta morala odkuriti dan hoda od Lhase. Več sreče so imeli azijski potniki. Okoli 1. 1880. je z zvijačo prišel v mesto neki preoblečen Indijec, l. 1894. dva ruska Kalmika Budove vere; l. 1897. pa se je z japonskega podal na pot v Tibet Elai Kavaguki, da v Lhasi proučuje stare tibetanske spise. Potoval je skozi Kalkuto v Darjiling v himalajskih gorah. Tu se je v 16 mesecih za silo naučil tibetanskega jezika. Preoblečen kot tibetanski menih je potoval skozi Nepal, kjer se je seznanil z budisti, ki so mu kot prijatelji izdali neko skrivno stezo v Tibet. Na potu je prestal mnogo nevarnosti in lakote. Po mnogih težavah je vendar prišel v Lhaso, kjer je bival dve leti skrit pri nekem znancu. Ko so pa ogleduhi izvohali, da je tujec, pobegnil je hitro nazaj v Indijo. Te osebe so edine, ki so približno opisale Tibet, mesto Lhaso in prebivalstvo.

Na to skrito deželo pa preže od severa Rusi, od juga Angleži. L. 1888. je angleška četa 2000 mož prvič napadla Tibetance, da odpro angleški trgovini pot v Tibet. Dne 5. grudna 1893 so Angleži sklenili trgovinsko pogodbo s Tibetanci, ki pa le niso pustili Angležev v deželo, marveč iskali ruske podpore. Ko pa so bili Angleži zapleteni v bursko vojsko, so se Tibetanci popolnoma nagnili na rusko stran. L 1900. in 1901. so Tibetanci poslali svoje zastopnike v Petrograd, da se poklonijo ruskemu carju. Začetkom lanskega leta so Rusi poslali dve ekspediciji v Tibet, ki pa nista mnogo opravili. Ko pa so Angleži 21. maja 1902. končali vojsko z Buri, so takoj začeli prodirati proti Tibetu. Lansko leto je ruski veleposlanik v Londonu odločno zahteval od angleške vlade, naj angleški vojaki ne silijo v Tibet. Toda Anglež je iste vrste političen kramar, ki ti zleze skozi okno v hišo, ako ga pri vratih vržeš iz hiše. Po dolgih obravnavah s kitajskim mandarinom v Lhasi so Angleži pred zadnjo zimo poslali v Tibet polkovnika Jounghusbanda z vojaško četo, da prične »mirovna pogajanja«. Dalai Lama pa je odločno odbil vsak razgovor, dokler se polkovnik z vojaki ne umakne nazaj na angleško ozemlje.

Tako je angleška ekspedicija sredi zime ostala na polovici pota. Medtem pa je izbruhnila rusko-japonska vojske. Angleži so dobili večji pogum, in polkovnik Jounghusband je pričel dalje prodirati v Tibet. Dne 27. sušca mu je prišel na pomoč še general Makdonald z oddelkom vojakov do mesta Phari, kjer je bil Jounghusband utaborjen več mesecev. Zbranih je bilo tu 1000 Angležev s šestimi topovi. Drugi dan se Angleži vzdignejo proti mestu Gjantse. Dne 31. sušca pride angleška četa malo višje od mesta Thuna, kjer sreča 1500 mož tibet. armade. Ker se Tibetanci niso hoteli umakniti, so jih Angleži obkolili, nad 400 postrelili, okoli 200 pa ujeli. Ta angleška »zmaga« ni ravno sijajna, ker Tibetanci so bili večinoma oboroženi le z loki in starimi puškami, ki so jih baje dobili od Rusov. Zanesljivih novejših poročil še ni. Gotovo pa bodo skušali Angleži priti do glavnega mesta Lhase, da dobe v pest poglavarja Dalai Lima, ki je odločen nasprotnik nenasitnih Angležev. Bitka dne 31. sušca pa utegne biti za Tibet, Anglijo in Rusijo še velikega pomeni. Tekla je kri, in Angleži bodo skušali Tibetancem vsiliti svoje »varstvo«, dokler imajo Rusi opraviti z Japonci. Vprašanje je le, kaj store Rusi. Ruski listi že sedaj očitajo Angležem izdajstvo in roparstvo. Vsak korak, ki ga Angleži store v Tibetu, more zmanjšati ruski ugled pri Tibetancih in sosednih narodih v Aziji. Rusija namerava, kakor poročajo listi, poslati večjo vojaško četo iz Turkestana proti Afganistanu, da povrnejo Angležem. Gotovo pa je to le začetek novih bojev v Srednji Aziji, kjer se povsod srečujeta Rus in Anglež, ne kot prijatelja. Morda so ravno Angleži skrivaj nahujskali Japonce za vojsko z Rusi, da sami pečejo krompir ob tujem ognju.

Slovenec, 18. april 1904

eXTReMe Tracker