Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 26.10.1972

  26.10.1972


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, za G-L priredil: Genadij Štupar

četrtek, 26. oktober 1972, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 890

Delo, Šport: ... Kranjčani in Kilimandžaro

Alpiniste bodo prav gotovo zanimale nekatere podrobnosti o kranjski alpinistični odpravi v skupino Kilimandžara. Odprava je prišla v Arusho 2. t. m. in naslednji dan nadaljevala pot v kočo Mandara (2700 m), ki je nekoč nosila ime Bismarcka. 4. oktobra so postavili bazo ob koči Horombo (3660 m), dan kasneje pa so razdeljeni v dve skupini odšli pod Kibo (več vrhov, najvišji vrh cesarja Wilhelma, 5963 m), in Mavenzi (več vrhov, najvišji je vrh Hansa Meyerja, 5149 m). Naslednjega dne so se na Kibo povzpeli po normalni smeri pristopa, na Mavenzi pa po dveh plezalnih smereh (Behlerje žleb, I-III in njegova varianta III-IV) v zahodni steni. Po počitku so v nedeljo zopet odšli na ture. Rotar in Jamnik sta se na Mavenzi povzpela po severozahodnem grebenu, Bergant in Ručigaj sta plezala ledno smer v ledeniku Ratzel, Zaplotnik in Perčič pa sta odšla v vzhodno steno Mavenzija. Izbrala sta si smer v desnem delu (v vpadnici Noydecka) po izrazitih stebrih. Bivakirala sta na višini okoli 4500 m. Naslednjega dne pa sta se morala kakih 400 m pod vrhom umakniti v severno steno, ker jima je vzpon preprečil ogromen rdeč steber. Po nekaj urah plezanja sta odkrila sistem polic, po katerih sta zopet dosegla osrednjo grapo v vzhodni steni in po njej škrbino med Nordeckom in špico M. Meierja. Tu sta 9. oktobra ob dveh popoldan. Smer, ki je visoka okoli 1000 m sta ocenila s IV (spodaj mestoma V, zgoraj III), za 10 ur plezanja pa je bila značilna izredna krušljivost, tako da ni bilo mogoče niti zabijati klinov. Vendarle prva v vzhodni steni nista bila (tam sta že dve smeri, po osrednji grapi pa so se že spustili z vrha). In še nekaj podatkov o prvih vzponih v tem pogorju. Na Kibo (kar pomeni »Svetli«, saj je večno pokrit s snegom celo do 5300 m) sta se prva povzpela čez ledenik Ratzel H. Meyer in L. Purtscheller 6. oktobra 1889. Prvi Jugoslovan na tej gori je bil Koloman Trčko iz Zrenjanina, ki se je marca 1939 povzpel na stranski vrh (Meyerjeva špica), na najvišji vrh pa sta prva stopila Rade Kušič in Savo Nedeljkovič, in sicer 7. novembra 1954. Na Mavenziju (pomeni »Temni«) doslej Jugoslovanov ni bilo, prva pa sta se nanj povzpela prav - tako Meyer in Purtscheller oktobra 1889. Vrh na katerega sta se tedaj povzpela je sedaj poimenovan po Purtschellerju, visok pa je 5240 m.

Angleži pod Everestom
Angležem vzpon prek jugozahodne stene Everesta ne gre tako od rok kot so računali. 14. septembra so na ledeniku Khumbu postavili bazo (5430 m). Tudi prečenje ledenika in postavitev tabora II (6580 m) je bilo še uspešno. Pri vzponu iz Zahodne globeli k mestu, koder naj bi stal tabor III, pa se je zataknilo. Prvi poskusi niso prinesli uspeha in šele 5. oktobra sta dosegla M. Burke in D. Scot pravo višino. V zadnjem telegramu (od 8. oktobra) pa javljajo, da so morali preložiti tudi vzpon k mestu za tabor IV.

Začno pri najmlajših
V NDR so leta 1970 pričeli z akcijo »mladi plezalec«. Prično že z 10 -12-letnimi, ki na leto opravijo pod strokovnim vodstvom okoli 15 kratkih plezalnih vzponov I in II stopnje v peščenjaku. Z dve leti starejšimi opravijo že 20 smeri, dečki plezajo tudi že III stopnjo. Med 14 in 18 letom pa na leto preplezajo po 30 in več smeri, med katerimi so za fante tudi smeri IV stopnje, za dekleta pa III. V NDR je plezanje masoven šport, ki ga goje tisoči mladih, med katerimi se z leti številni razvijejo v odlične alpiniste, ki gredo pogosto na plezanje v tuje gore, ki jih doma nimajo.

Ženski višinski rekord?
Poljaki so letos organizirali dve odpravi v Hindukuš. Prva - varšavska pod vodstvom Januša Kurčaba je bila na območju Nošaka (7492 m). Preplezali so prvenstveno smer prek jugozahodne stene in se v več navezah povzpeli na vrh po normalni smeri. Med temi so bile tudi tri alpinistke: Vanda Blaškievič, Eva Marčak in Alison Oniškievič. Razen tega so se kot prvi povzpeli še na tri šesttisočake.
Ali imajo Poljakinje nov ženski višinski alpinistični rekord? Nekateri časopisi so poročali, da so se odpravljale v Hindukuš s tem ciljem. Po razpoložljivih podatkih pa še vedno velja višina 7595 m, ki sta jo na Kongur Tiube Tagh dosegli Phundob in Sheirad, članici kitajske ženske odprave.
Druga odprava je bila z Krakova, vodil pa jo je Rihard Koziol. Opravila je dva prvenstvena vzpona na najvzhodnejša sedemtisočaka Hindukuša Koh-e-Tez (7015 m) in Akher Hioh (7020 m), stopili pa so tudi na 6856 m visoki Koh-e-Sajoz. Treba pa je poudariti, da je na Koh-e-Tez kot enakovredna udeleženka naveze stopila tudi alpinistka Alicia Bednarž.

Akcije AO Jesenice
Člani AO Jesenice so za letos v glavnem končali vzpone. Z doseženim so zadovoljni, saj so povprečno opravili po 20 vzponov na člana, čeprav razmere niso bile ugodne.
Letos so sodelovali tudi na številnih delovnih akcijah, društvenih izletih, svojim tovarišem, ki so se ponesrečili v gorah so odkrili spominske plošče, za dan mrtvih pa pripravljajo obisk vseh obeležij za ponesrečenimi gorniki v Vratih, Martuljku, Krnici in Planici.

Oznake: AN, HIM, VTG
eXTReMe Tracker