Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bivak*

Planinski vestnik (1944) - Bogdan Jordan: Alpinist, ki išče lepote in borbe v gorah, mora računati tudi z njihovimi nevarnostmi.

Te so:
1. objektivne, to so tiste, ki se nahajajo v prirodi, zunaj nas, ter lahko zadenejo vsekdar in vsakogar, izkušenega in neizkušenega (vihar, plaz — snežni ali kameni i. dr.). Poznavanje teh nevarnosti in načinov, kako se jim izogneš, jih sicer ne more odpraviti, lahko jih pa omeji, zmanjša, tako da jim nismo — brezmočni — prepuščeni na milost in nemilost.

2. subjektivne nevarnosti, podane v človeku samem (splošno alpinistično neznanje, pomanjkanje telesne in duševne moči ter sposobnosti, nepoznavanje ali podcenjevanje nevarnosti).

In ene in druge se morejo zmanjšati s strokovno izobrazbo, pri čemer tvorita važno poglavje oprema in bivak. Kajti dobršen del planinskih nesreč je pripisovati nezadostni odpornosti in zavarovanosti proti vremenskim vplivom, nezadostni opremi. Mnogo turistov in alpinistov je že padlo kot žrtev pomanjkljive opreme, obratno pa je primerna oprema že mnogim rešila življenje. Večina objektivnih nevarnosti spada v poglavje o vremenu. Nepričakovana sprememba vremena z mrazom, viharjem, s poledenitvijo skale, z zapadlim snegom lahko iz najlažjih razmer napravi najtežje.
Mraz zmanjša sposobnost napora in odpora, zlomi tudi duševno odporno silo; tako se objektivne nevarnosti združujejo s subjektivnimi in v tej združitvi objektivnih nevarnosti s subjektivnimi tiči najvažnejši vzrok nesreč v gorah. Izčrpani gornik izgubi sigurnost pri hoji ali plezanju, v presoji svojega položaja in težkoč; popuščanje volje lahko povzroči popolno brezbrižnost napram tovarišem in tudi napram lastni usodi. Mraz sam na sebi se sicer še nekako prenaša, ali v zvezi z viharjem, meglo in nočjo (zraven vpliva še položaj in težavnost) se stopnjuje do zelo nevarne krize. Nevarnost zmrznjenja je velika, ker se očitni znaki pokažejo šele, ko je navadno že prepozno.


* Slovenskega izraza ni; nem. Biwak in Beiwacht (pomen: wachen, bewachen = bdeti, čuti, čuvati, stražiti); franc. in angl. bivouac, ital. bivacco.


»Noč ima svojo moč« — v gorah še prav posebno! Alpinist sicer ne vidi strahov okoli sebe, a ponoči tudi ne vidi poti. Po nadelani poti še gre, a pri plezanju pozor! — Lahko se zanašamo na luno, kadar — sveti; pozimi je na belih snežiščih možno v sili napredovanje tudi brez lune, ob polni luni pa splošno. Smuk ob polni luni je celo med najlepšimi doživetji v gorah!

Poglavje o bivaku je zvezano z vsemi tremi smermi alpinistične vzgoje.

1. S fizično: čim popolneje obvladaš plezalno tehniko z reševanjem, tem laže se izogneš bivaku in čim bolj si utrjen, tem laže ga prenašaš.
2. Z duhovno: poznavanje nevarnosti v gorah zmanjša njih pogubni učinek; topografsko poznavanje gorskega sveta, dostopov, sestopov, težavnosti, prehodnosti, trajanja ture in pod. pomaga pri izbiranju prostora za bivak; poznavanje vremena: opusti težko ali novo turo pred pretečim vremenskim preobratom; poznavanje prve pomoči je nujno potrebno, ker te na bivak prisili ne samo noč, izguba orientacije, zaplezanje, ampak tudi poškodba plezalca (padec, kamenje, izčrpanost) ali vrvi.
3. Z moralno: skupno doživljanje, borba, zmaga, veselje, upanje delujejo vzgojno, utrjujoč tovarištvo. V stiski pride ta moment še bolj do izraza; tu se pokaže pravi človekov značaj, pravi odnos med posamezniki, egoizem ali altruizem. Kdor je bolj potreben ugodnejšega mesta, zaščite, toplote, hrane, ta mora imeti prednost. Važno je, da je v resnih trenutkih vsaj eden v družbi miren, sposoben, pogumen, iznajdljiv, da vpliva na ostale. Samotni gornik je izpostavljen največjim težavam in nevarnostim duševne prirode.

*

Na bivak moramo računati tudi, če vreme ugodno kaže, pri težjih, daljših, posebej še pri novih vzponih, kjer lahko le približno ocenimo težavnost in trajanje in še to le v normalnih razmerah. Precej je težkih prvih vzponov, ki so jih morali plezalci opraviti z bivakiranjem; med njimi: »Skalaški steber« v severozahodni steni Škrlatice, severozahodna stena Rakove Špice, obe smeri v severni steni Špika in severozahodna, »Gorenjska« in »Skalaška« smer v Triglavski steni, severna Vel. Draškega vrha, severna Štajerske Rinke. Pri nekaterih od teh je bivak zaradi njih višine in težavnosti skoraj neizogiben, n. pr. na Štajerski Rinki. Koliko bivakov imajo že visoke težke stene, zlasti Triglavska! Za svojo »Skalaško smer« sta Jesihova in Gostiša zaradi skrajne težavnosti, napornosti, slabega vremena in zamudnega iskanja po prehodov rabila nič več in nič manj ko pet dni; štirikrat sta torej bivakirala: prvič v višini dveh petin stene, drugič le malo više, tretjič in četrtič sta »vedrila« pod »Ladjo«.

V poletnem času je število činiteljev, ki prisilijo na bivak, najmanjše. Vemo pa, da v gorah tudi sredi poletja snežni meteži niso preredki tudi v višinah ok. 2000 m. Nov sneg silno otežkoči plezanje. Takšni primeri so tem bolj pogostni, čim bliže je čas zimi, torej spomladi in jeseni.
Poglavje zase je pa zima. Splošno velja, da so zimske ture težje in napornejše (gaženje snega!). Objektivne nevarnosti so pozimi, oz. v snegu, mnogo večje nego poleti (plazovi!). V zimski polovici leta je le malo koč odprtih in to le v smučarskem svetu; ta majhna »gostota« zimskih zavetišč povečuje verjetnost bivaka. Vremenske spremembe imajo pozimi mnogo večje učinke: že mal kolebljaj temperature lahko iz najidealnejših snežnih razmer napravi najslabše. Pozimi je dan kratek: decembra 9, januarja 10, februarja 11 ur in šele marca se noč in dan izenačita. Medtem ko v poletni plezalni sezoni traja dan 14 do 17 ur, povprečno 15 in pol ure, traja v zimski (od januarja do aprila) okoli 11 ur, torej nekako eno tretjino manj. Tudi je oprema poleti lažja nego pozimi, in to glede obleke, hrane in orodja. Mraz, vihar, mokrota so za zimo gotovo značilnejši nego za poletje.

Oprema. Tu se oziramo le na opremo, v kolikor je v zvezi z bivakom.

Obleka. Važno je, da ščiti pred mrazom, mokroto in vetrom. Blago bodi toplo, gosto tkano, da ne vpija vlage, da odbija sneg, da se hitro suši. Torej: dolg suknjič, visok ovratnik, impregnirane jope s kapucami (mozetig-batist, »vatro«, tzv. balonska svila), šal (za vrat ali za pas), volnena kapa, nepremočljiv plašč (klepper), rezervno perilo.

Druge potrebne stvari: ročna lekarna, električna baterija, kuhalnik, sveče, vžigalice, papir (zložen časopis za podlogo — izolator, ovit med obleko — konservator toplote [vacuum!]; pa za ogenj, za sušenje čevljev, za »sploh«).

Šotor vzamemo s seboj le, če se držimo na istem mestu dalj časa, za taborjenje, za taborni bivak. Če pozimi sigurno računamo na bivak, ga pa kar vzemimo: manjši bodi, brez palic, gumirano dno. Čuvaj mozetig-batist pred vročino; čim je prilika, posuši moker šotor! Šotor je pretežak, tehta več kilogramov; zato so mnogo tuhtali, da bi našli čim praktičnejši model. Zadnjo obliko te izpopolnitve predstavlja tzv. Zdarskyjeva vreča (»Zeltsack«); to je enostavna vreča iz mozetig-batista; izmere so 2 m ali 2.5 m X 1.5 ali 1.8 m, na spodnji strani je odprta, tako da jo poveznemo, pritrjeno ali ne, nad sabo; spodaj jo spodvijemo. Njena teža, ok. ¾ kg, se pri dveh do treh osebah, katerim služi, skoraj ne pozna. Precej visoko ceno te vreče pa vsekakor odtehta njena vrednost. Za plezalca je zlasti pozimi zelo dragocen del opreme.

Šotorska vreča ima že svoj delež v alpinistični zgodovini; olajšala je rešitev mnogih problemov novejše dobe v Centralnih Alpah in številne podvige v zimskih Južnih ali Severnih Apneniških Alpah. Znameniti so vzponi Welzenbacha; v severni steni Charmoza sta Welzenbach in Merkl šestkrat bivakirala; znameniti vzponi, kjer je šotorska vreča doprinesla svoj delež k uspehu, so še: vzhodna stena Watzmanna, severna stena Grandes Jorasses, južna stena Dachsteina (Peters in tovariši — štirje bivaki). Bolje je vrečo desetkrat s seboj nositi zastonj, kakor pa jo enkrat krvavo pogrešati. Sicer je pa splošno uporabljiva, tudi za prenočevanje v senu (ni profanacija!), za počivanje v snegu itd. Na zgornji strani ima vreča zanki, s katerima se pripne na veje, na kline. V rabi so tudi dvojne vreče: flanelasta vreča je všita v mozetig- batist, s čimer se izognemo stiku z mrzlo tkanino, ki se zaradi nepropuščanja vlaži na notranji strani. Zaradi tega ima vreča krajšo odprtino zgoraj, ki se lahko zapre in poljubno regulira.

Običajna spalna vreča (»Schlafsack«), polnjena s puhom, perjem, z vato, volno, težka 1.5—2 kg (le za eno osebo), je sicer zelo udobna, a premočljiva, zato sama za bivak ne zadostuje in pride v poštev le v kombinaciji s šotorom. S spalno vrečo je tako kot s šotorom: za eno turo se ne izplača.

Hrana. Hranilne snovi nadomeščajo izgubo telesnih moči. Za ture sploh in posebej še za bivak velja: majhna teža, veliko kalorij. Priporoča se: mast, slanina, surovo maslo, sladkor, med, čokolada, »ptičja piča« (namešano orehi, fige, rozine). Torej: sladko in mastno. Namesto svežega kruha rajši čimveč prepečenca (majhna teža, se ne pokvari, prežvekovanje prepečenca krajša dolgo večnost bivaka). Uživajmo po možnosti čimveč topla jedila (pogrejejo telo, se prej spremenijo v energijo nego mrzla). Kuhalniki na bencin, petrolej, špirit (tudi špirit v trdni obliki: meta-špirit v tabletah, ki tudi vlažne gore); samovari »Primus« in »Juwell« so uporabljivi in za bencin in za petrolej. Za bivak: čaj, kava (vzemi že zmleto s seboj!), kakao, »Ovomaltine«, »holandski cmoki«. Železna rezerva: prepečenec, sladkor, slanina, čokolada — tobak.

S pojmom bivaka je združen tudi klic na pomoč, znak v sili, SOS v gorah. Zaplezanje, poškodba plezalca ali vrvi, izčrpanost nas prisili na bivak. Pa še tuje pomoči rabimo tedaj, da se izvlečemo iz stene. Poleti še razmeroma lahko prikličemo pomoč, ko so gore in poti obljudene, koče oskrbovane. Pozimi pa vlada v gorah tišina in molk. Znak v sili: viden (vihtenje obleke, ponoči ogenj, svetilka) ali slišen znak (klic, žvižg); izbira po kraju, vremenu in sredstvih. V megli vidni znaki ne pomagajo, v viharju samo klici tudi ne; po možnosti rabiš obe vrsti znakov obenem. Klic na pomoč: šestkrat na minuto v enakih presledkih — ena minuta pavze — ponavljanje, dokler ne dobimo odgovora: trikrat na minuto v enakih presledkih. Pravilo je: da spodaj, kjer smo zadnjič še v stiku z ljudmi, »v svetu«, obvestimo ljudi o nameravanem podvigu.

Splošno: Čim bolj zgodaj iz koče, izhodišča! Na nova pota še pred dnevom — to zlasti pozimi! Za dostop po meleh in snežiščih, po grapah in žlebovih lahko izkoristimo zadnje nočne ali prve jutranje ure. Sicer se pa skušajmo naučiti ocenjevanja težkoč, trajanja — v normalnih razmerah! Temu prilagodi opremo!

*

Čeprav je »gostota koč« v naših gorah velika, je vendar še nekaj krajev v njih, ki potrebujejo zavetišč — ne koč; na Rušju med Kriško steno in Vrati, v Zadnjem Dolku pod Škrlatico; eno ali dve v Martuljku, Za Akom in Pod Srcem, na Podih pod Skuto. Doslej imamo dva taka »bivaka«: v Veliki Dnini pod Veliko Ponco na strani Krnice in na Jezeru pod Oltarjem na strani Vrat, oba v najlepšem plezalskem svetu. Kjer ni turistovskih koč, nam služijo za prenočevanje ponekod planšarski stanovi ali seniki v rovtih: Jaseni v Martuljku, Klemenškova pl. pod severno steno Ojstrice, Povšnarjeva pl. pod zahodno steno Kočne. Ker pa so planine (t. j. planinski pašniki!) zaradi večinoma apneniške sestave naših gora, zlasti v Julijskih Alpah, zelo nizko, navadno prav v dnu dolin, plezalcu ne koristijo veliko.

V naših gorah je veliko mest, ki so po svojem položaju posebno prikladna za prenočevanje; včasih so naravni pogoji (votlina, bolvan, preveša) še umetno izboljšani, da je prostor zaščiten pred dežjem in vetrom: v Zadnjem Dolku, na Jezeru na Gruntu pod Grlom, pod Špikom (iz Krnice gor); najbolj je pa znana »Skala« — tudi »Mali Matterhorn« — velika rogljasta peč s prostorno obokano luknjo na spodnji strani; ta prirodni bivak pa je zgubil svoj sloves, odkar ga više gori na Zgornjem Jezeru nadomešča umetni bivak. Podružnica Skale na Jesenicah je postavila dve taki zavetišči, dva »bivaka« : v Veliki Dnini pod Veliko Ponco in na Jezeru pod Oltarjem. Prečni prerez je polkrožen, višina 1.5, oz. 2 m, širina 2.5 m, dolžina 2.5, oz. 3 m; zgrajena sta iz lesa, obita s pločevino, z železom, oz. z žic in pritrjena k živi skali. Večji bivak na Jezeru ima v notranjščini pravi komfort: dve klopi, dve priklopni mizici, police, dva okenčka. Zgrajena sta po vzoru tako zvanih »bivacchi fissi« (edn. bivacco fisso«), ki jih je začel postavljati v Zahodnih Alpah Club Academico Alpino Italiano (CAAI).

Po vzročnih okoliščinah, ki so nas pripravile do bivaka, ločimo: 1. prostovoljni, 2. pripravljeni ali predvideni, 3. prisiljeni bivak.
Med njimi so seveda velike razlike. Prostovoljno bivakiramo za trening, da spoznamo, kaj smemo pričakovati od bivaka, kadar gre zares. Glavni razlog pa je oni romantični, ki nas žene v prirodo; izhaja iz težnje, da čim bolj neposredno živimo s prirodo, se napravimo čim bolj samostojne, neodvisne od koče, da spoznamo intimne lepote skritih kotov. Tak bivak je poln romantike, ki žene zlasti mladino v gore. Sončni dan v gorski tišini ti je prinesel lepo doživetje in samozadovoljstvo, večerne sence že polegajo po gorah. Pod preveso v dolku si izbereš prostor, ga zravnaš, očistiš oskalkov, obdaš s kamnitim zidkom za zaščito proti vetru. Iz plazu pod steno naneseš v nahrbtniku bloke srenastega snega, od niže spodaj veje okleščenih macesnov. V nočno nebo gori ogenj, kuhaš jajca — v čaju. Pošastni obrisi nočnih gora te obdajajo, le šumenje voda iz globokih dolin moti tišino. Doživljaš zopet dan, ves svetal. Pa če malo proti jutru drgetaš po telesu in šklepetaš z zobmi — nič zato. Berite Kugyja in sodoživljajte njegove bivake, ki jim je posvečal posebna predavanja z naslovom »Noči v gorah«.
Važna je bližina vode, oz. snega, ter drv (rušje, macesni). Prostor (votlina, bolvan, preveša, tudi jama) izravnamo, ogradimo, podložimo z rušnatimi vejami, s travnatimi rušami; v smeri od vetra: ogenj za toploto, kuhanje in razpoloženje. Poleti pri normalnem vremenu izhajamo brez šotora, oz. vreče. Če je mraz, je treba gibanja. Jutranja telovadba poživi otrple ude; ne nadaljuj takoj plezanja!

Za določeni, nameravani, pripravljeni bivak se primerno pripravimo: vemo za kraj in prostor, vzamemo potrebne stvari. Nepredviden slučaj (noč, sprememba vremena, nezgoda) nas pa prisili k bivaku: prisiljeni bivak. Zato je velika razlika seveda, ali pridemo sveži, dobro opremljeni, pripravljeni do vnaprej določenega prostora, ali pa smo v vzponu ali sestopu na terenu in v okoliščinah, ki nam jih narekujeta stena in vreme — prisiljeni, izčrpani in nepripravljeni na bivak.

Bivak v skali v normalnih razmerah ni težak. Najti je treba primeren prostor, polico, levo, dno kamina, gredino, pomol, varen pred kamenjem (pozor pred žlebovi!), zaščiten pred dežjem in vetrom. Čim bolj je stena razčlenjena, čim lažja je, tem več ima takšnih primernih mest (počivališč, stojišč, varovališč). A ravno v težkih stenah, kjer je verjetnost bivaka največja, jih je malo.
Na izpostavljenem položaju v težki steni se zavarujemo z vrvjo, ki jo vpnemo v enem ali dveh klinih; klin mora sigurno sedeti. Če v gladki steni ni primernega mesta, ga poskušajmo doseči s spuščanjem ali prečenjem. Dvojna opreznost (izčrpanost, tema, bojazen zaradi negotovosti) pri spuščanju: klin ali skala, s katere visi vrv, mora varno držati; samovarovanje (s prsno zanko in prusikovim vozlom)! V poletnem času in v normalnih razmerah lahko pogrešamo šotorsko vrečo; mraz pritisne šele pred sončnim vzhodom. V nevihti stran od grebenov in rogljev, železne predmete (plezalno orodje) spravi v kraj ali jih ovij!

Bivak v snegu je težji, ker je pozimi zaščita pred mrazom in mokroto težja. Dočim poletni bivak v skali ob normalnih prilikah ne zahteva nobene posebne opreme in odpornosti, zahteva to zimski bivak že ob normalnih razmerah; ob slabih pa je alpinist postavljen pred najtežjo preizkušnjo.

Za izbiro prostora veljajo v glavnem splošna pravila ko za poletni bivak. Zaradi plazovne nevarnosti stran od žlebov in jarkov ter njihovih vršajev (iztekov)! V debelo zametenih, enakomerno izglajenih pobočjih je dosti prilike, da napraviš snežno jamo, luknjo ali celo pravo kočo. Delo in uspeh dela sta odvisna od kakovosti snega. Čim trši (pretrd pa spet ne sme biti!), čim bolj uležan, čim bolj plastičen je sneg, tem lažje je delo: sneg kopljemo kar v plasteh, v blokih. Kopljemo z razpoložljivim orodjem: s smučmi, s cepinom, z aluminijasto proviantno škatlo, s posodo, s kuhalnikom. Za večje partije, za odprave služijo aluminijaste lopate.

Orientacija v snegu je težavnejša nego v skali, zaradi utrujajoče belo-črne barve, ki se v megli spremeni v enakomerno sivino. Po možnosti pripravimo bivak pred nočjo. Če smo mokri, se je treba preobleči, če je še tako mraz (važnost rezervnega perila!). Odlično služi volneni tako imenovani trening-dres! Čevlje z nog, noge v izpraznjeni nahrbtnik. Vlažne dele oblačil po možnosti posušite! Ohranite telesno toploto, zato ležite čim bolj stisnjeno, ko sardine v škatli. Bodite mirni, ne mislite na jutri, silite se k spanju!

Na snežni strmini napravimo enostavno snežno luknjo v obliki potapljaškega zvona, a prilegajočo se drži sedečega telesa, torej s sedežem in še s podaljškom za noge. Rov, skozi katerega zlezemo notri, naj bo čim ožji, od znotraj ga pa še zadelamo; pustimo le majhno odprtino. Sedež mora biti brezpogojno suh. Če smo zaviti v šotorsko vrečo, natvezeni z vsemi razpoložljivimi oblačili, tak bivak ni prav nič strašnega, ampak lepo znosen. Če nimamo vreče, podložimo smučke in palice, kos nepremočljivega blaga (ki ga imamo vedno s seboj, za vsak primer prav pride!), papir. S kuhalnikom ali celo s samo svečo dosežemo prijetno toploto. Lahko si omislimo celo udobje, termofor: aluminijasto posodo ali steklenico z vročo pijačo damo med obleko.

Snežne oziroma ledne luknje so se izborno obnesle na ekspedicijah v Kavkaz, Himalajo in Ande ter izpodrivajo prej edino uporabljani način bivakiranja s šotori. Na ravni ali le malo nagnjeni snežni površini si zgradimo snežno kočo; debelina snega mora biti vsaj 1 m. Če je pršič, ga steptamo z nogami, še bolje s smučmi, da je sneg bolj plastičen in prikladnejši za obdelavo. V tleh izkopljemo snežne bloke, ki jih naložimo okoli tako nastale jame. Preko teh zidov položimo smuči, palice; če jih nimamo, pa cepine, pri čemer se morajo stranski zidovi obokasto ožiti v streho; na to damo snežne plasti — dobro je, če med smuči in plasti še vtaknemo kose obleke, plašč, da ne kaplja na nas od tajajoče se strehe. Vhod od znotraj zadelamo, le odprtino za zračenje pustimo. Zabrenči kuhalnik, iz njega se kadi čajček, toplota se razširja; če imaš svetilko, je še bolje; ješ, mine te napetost, tovarištvo napravi prijetno razpoloženje, ugodna atmosfera obdaja jamskega človeka, manjkajo le še orglice in karte. Če ni snega v zadostni množini, se napravi snežna koča lahko tudi vsa na površini; zadostuje tudi nizka jama v snegu, v katero se vsedemo s šotorsko vrečo, event. nataknemo smuči, ki jih postavimo v sneg.

V zimskem gozdu se zatečemo v varstvo smrek; povešene veje branijo pred vetrom; steptaj, stlači sneg! Če je partija dobro opremljena, z dobrim šotorom ali vrečo, lahko mirno zaspi; drugače pa najstrožja čuječnost! Daljše učinkovanje mraza oslabi telo, nastopi zmrznjenje. Z otopelimi tovariši je treba skrbno ravnati; raje ostanejo 100 m stran od varnega zavetišča, kakor da bi poskusili napraviti deset korakov. Drgnite jih s snegom, masirajte, pokrepčajte, prigovarjajte jim (Kola-tablete!).

Razvoj alpinistike, zlasti zimske, je sam prinesel nove načine, nova sredstva, ki ta razvoj zopet pospešujejo. Enako ko plezalna tehnika se je tudi bivak izpopolnjeval vzporedno z izpopolnjevanjem orodja, opreme. Poglavje o bivaku je važno zlasti v zvezi z zimsko alpinistiko, ki smo jo začeli pri nas pred nekaj leti intenzivneje gojiti. Bivak z moderno opremo omogoča podvige, ki dotlej s samo plezalno tehniko in z borbenostjo niso bili mogoči. Vendar: nad vsem je gora, elementarna priroda, ki premaga tudi najboljšega, najmočnejšega. Berite dramatični opis tragične smrti Leona Maduschke v severni steni Civette (»Ein junger Mensch im Gebirge«)!

Bogdan Jordan
Planinski vestnik, 1-6/1944


Jutro (1944)/G-L: »Planinski vestnik« je izšel

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti