Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Opisi vzponov v Štajerski Rinki, Križu, Jerebici

 


Za G-L priredil: Genadij Štupar

petek, 10. oktober 1980, ob 00:13, Boris Štupar, ogledov: 2678

AR 8/1980 - Tone Golnar, Janez Gradišar in brata Podgornik: ...

Kamniške ali Savinjske Alpe
Logarska dolina - severna stena Štajerske Rinke
Direktna smer

Prva plezala Rado Kočevar in Milan Pintar 17. in 23. 7. 1953.
Prva zimska ponovitev Lojze Golob in Silvo Jošt.
Ocena V+, A1/IV-V, višina 6oo metrov, čas 6 ur.
Dostop: Z Okrešlja po poti proti Savinjskemu sedlu. Preden gre pot čez skalnati skok, zaviješ levo navzgor čez melišče pod steno (1 ura).
Opis: Vstop je s snežišča desno od vpadnice črnih kaminov. Desno na stolp, prestop v levo in po poklini navzgor in desno pod kot. Naravnost po kotu navzgor. Nato čez položnejši svet proti streham. Levo čez previs do zajede in po njej do udobne police. Po poči navzgor in levo pod streho, nato pod njo do konca. Po policah okoli roba v levo, nato pa desno navzgor. Malo v desno in čez strmo stopnjo pod kamin. Po njem navzgor in po grapi na gredino (od tod je možem umik v levo). Levo navzgor po položnih ploščah in čez previsni pas, kjer se le-ta najbolj zoži. Po razbitem svetu desno navzgor. Nato levo do kota in po njem. Desno in po grapi do police. Desno ter skozi kamin na višjo polico. Po poči ter levo, nato desno po polici in po lažjem svetu na vrh.
Sestop po markirani poti in skozi Turski žleb na Okrešelj (1 ura in pol).

 

Smer Modec - Režek

Prva plezala Vinko Modec in Boris Režek 29.-30. 6. 1931.
Prva zimska ponovitev Franček Knez in Jože Zupan.
Ocena V/IV, višina 600 metrov, čas 5 ur.
Dostop isti kot za Direktno smer.
Opis: S snežišča po zajedi na levi strani stolpa in na njegov vrh. Po njej in po levi strani kamina navzgor, nato desno in skozi kamin na polico. Po njej navzgor do votline. Levo iz nje in po kotu pod streho. Pod njo desno in po polici naprej do kamina. Po njem navzgor do vrha in malo levo. Nato naravnost navzgor po zajedi. Levo gor in po poči na gredino. V desno navzgor okoli grebenčka do grape. Po njej do kamina. Varianta Kočevar-Vavken vodi tu desno navzgor do raza in po njem ter levo na vrh. Originalna smer pa vodi navzgor do kamina in v njegov levi krak. Nato desno in čez pragove na vrh. Sestop isti.

 

Severna stena Križa - Steber Križa

Prva plezala Vinko Modec in Boris Režek 20. 8. 1933.
Prva zimska ponovitev Franček Knez in Jože Zupan.
Ocena V/IV, višina 600 metrov, 5 ur, krušljiva skala.
Dostop isti.
Opis: Po rdečem ozebniku navzgor, nato desno do grape in po njej do previsnega pasu. Pod previsi desno in po grapi navzgor do rdeče votline. Iz nje levo po strmi polici na rob. Levo navzgor do plošč in desno pod kamin. Po njem navzgor in dalje po zajedi do luske. Malo gor in preko izpodjedene plošče desno okoli roba v dno kamina. Od tod desno v grapo in po njej na greben. Nekoliko težji izstop vodi skozi kamin, nato približno dva raztežaja v levo. Nato čez lusko in po zajedi navzgor do grape. Po njej in po zajedi na levi strani velikega balvana na greben. Po njem v desno do severovzhodnega grebena Križa.
Sestop: Po grebenu na vrh Križa, nato sestop kot za Direktno smer (2 uri),
b) Po zavarovani poti navzdol na pot, ki vodi s Savinjskega sedla. Po njej na Okrešelj (1 ura in pol).

Severna stena Štajerske Rinke –
Spominska smer Draga Bregarja

Prvi plezali Franc Čanžek, Janez Črepinšek in Milan Romih 21. 8. 1979.
Prva ponovitev Marko Šubic in Ivo Veberič 13. 9. 1980.
Ocena VI/IV-V+, višina 400 metrov, čas 7 ur.
Dostop isti kot za Direktno smer.
Opis: Vstop je levo od smeri Modec-Režek. Po kotu navzgor in levo čez previs ter skozi strmo zajedo. Nato čez plošče pod streho. Pod njo desno navzgor, nato desno čez plošče in nazaj levo do položnejših plošč. Po njih v desno do zajede. Čez previs in po zajedi do konca. Navzgor po drobni zajedi nad polico do grebenčka, nato čez ploščo in previs pod streho in pod njo levo do položnih plošč. Po njih levo do zajede. Po njej in po strmi grapi do gredine.
Sestop: Levo po gredini do kota. Po kotu še dva raztežaja do roba stene. Nato sestop kot pri Direktni smeri.

Pripravil Tone Golnar


Julijske Alpe
Južna stena Jerebice
Sivi ideal - spominska smer Alešu Zorču

Glej levo skico in fotografijo na predzadnji strani!

Prva plezala brata Peter in Pavel Podgornik 29. novembra do 1. decembra 1979.
Ocena V+, A1, višina stene 500 metrov, čas plezanja prvih plezalcev 23 ur.
Smer je posvečena Alešu Zorču, ki se je smrtno ponesrečil v plazu v Hudičevem žlebu 3. junija 1978.
Potrebna oprema 20 različnih klinov, 15 vponk, dvojna vrv.
Dostop: Po cesti proti Logu pod Mangrtom do mostu z napisom Jerebica. Preko mostu in v dolino Možnice po makadamski cesti mimo počitniškega doma Gostol in po stezi, ki vodi do lovske koče. Ko steza zavije levo, nadaljuj pot po grapi, ki pripelje do stene (3 ure).
Opis: Smer vstopa v vpadnici kaminov in zajed. Najprej po lažjem svetu do travnate gredine, nad katero se stena postavi pokonci. Iz gredine prečnica v zajedo (kamin) in po njej do pasu črnih previsov (kk). Tu čez previs (3 m, A1, kk) v zajedi in naprej rahlo proti desni na poličko pod gladkimi ploščami. S poličke prečnica levo v kamin, raztežaj po njem do manjše lope. Od tod po poči (k) rahlo v levo in navzgor na večjo travnato gredino, spet desno mimo votline in naravnost navzgor po kaminih in zajedah do nekakšne škrbine, v kateri je jašek. Smer nato poteka čez krušljiv prag, nato prečnica v desno na polico in spet navzgor proti levi pod zaprto zajedo, ki se ji izogneš v izpostavljeni prečnici proti desni (4 m) na majhno poličko in čez navpičen prag po poči na polico pod zajedo. Raztežaj po zajedi do majhne poličke, nato še en raztežaj po zajedi, ki je na vrhu zaprta s streho. Izogneš se ji v desno (2 m), tu po kaminčku na večjo polico pod vršno zajedo. Po zajedi pod streho, ki jo obideš po desni strani in se spet vrneš v zajedo, nato po njej (k) pod drugo streho. Pod njo izpostavljena prečnica v levo (6 m) pod navpičen kamin, ki vodi v lažji svet in na vrh stene.
Sestop z vrha po markirani poti v Možnico, 3 ure.

 

Livada
Glej desno skico in fotografijo na predzadnji strani!

Prvi plezali Janez Gradišar, Igor Herzog, Tine Mihelič in Marjan Osterman
7.-8. oktobra 1973.
Prva ponovitev 24. maja 1980 Peter in Pavel Podgornik.
Ocena V+, A2 eno mesto, sicer V, A1, višina stene 350 metrov, čas prvih plezalcev 14 ur, ponavljalcev 11 ur.
Dostop: V Možnico in do karavle. Strmo navzgor skozi gozd, po grapah in skrotju (ponekod slabo opazna lovska pot) do vznožja stene. Naporno, 3 ure.
Opis: Vstop v ustju globoke grape v desnem delu stene. Z gredine v dnu grape (15 m pod velikim zagozdenim blokom) levo v steno in po poči na stojišče. Levo navzgor po travi in levo za rob na udobno polico. Po njej 25 metrov levo. Od tod desno navzgor preko strme stene na poličko pod previsom. Čez previs (V) in navzgor na stojišče. 5 metrov navzgor in levo na udobno polico. Levo po njej v kot, od tod pa desno navzgor po poševni gredi ter preko izpodrezane žmule na stojišče. Desno po travnati polici na udobno gredino z nekaj drevesi. Od tod levo navzgor po strmi polici do ozkega previsnega kamina. Skozenj (V+) na stojišče. Dalje po strmi polici do previsne poči. Po njej (V, A1-2) na majhno stojišče. 10 metrov navzgor do poličke in levo v gladko zajedo. Po njej navzgor (V) na krušljivo polico. Po njej desno 40 metrov na raz in po njem naravnost navzgor (IV) v lahek svet. Levo po razu navzgor na travnate gredine v vznožju navpične vršne stene. Po navpičnem razu 5 metrov navzgor, nato desno okrog roba (IV) ter ves čas proti desni navzgor v dobri skali do roba stene. Po lahkem svetu na vrh.
Sestop kot pri Sivem idealu.

Grapa
Glej fotografijo na sosednji strani!

Prva plezala Igor Golli in Janez Gradišar 13. - 14. januarja 1973.
Ocena: spodaj snežna grapa z naklonino 40 do 45°, izstop V/III-IV. Višina smeri 350 metrov, čas 10 ur.
Dostop: v dolino Možnice po cesti do zapuščene karavle. Desno po lovski stezi, dokler se ta ne izgubi v travnatih pobočjih pod steno. Mestoma III+, 5 ur.
Opis: Vstop pri drevesu ob markantnem žlebu (levo centralna stena s počjo). Po skalah navzgor (III, IV+, k) na polico. Po njej, nato preko plati (V) v snežno grapo. Po njej do votline (desno, bivak). Prečnica v desno dva raztežaja v snežni žleb in po njem do konca (40-45°). Po razbitem svetu na greben (III, IV).
Sestop: Desno po grebenu nekaj spustov proti dolini Možnice, 3 ure.


Popravek podatkov o Spominski smeri Alija Simoniča (AR 7, stran 23)

1. Alijeva smer ni najbolj »nevarna« smer v Julijskih Alpah, ampak najbolj naravna smer. Napaka je tudi v PV 1975, stran 512.
2. Ocena ponavljalcev Alijeve smeri je v zadnjih štirih raztežajih previsoka (V+). Ocena prvih plezalcev Bešlina in Gradišarja je IV+.

Pripravili Janez Gradišar in brata Podgornik


 Tita Piaz (Giovanni Battista Piaz), o katerem smo že pisali, je v knjigi »Dolomiti, moja svoboda« napisal, da je prej splezal kot shodil. Držal se ga je vzdevek »Dolomitski hudič«. V šoli in doma je bil hiperaktiven otrok. Materi so pospešeno siveli lasje, učiteljica pa si jih je pulila kar z obema rokama. Kako je »hudiček« postal »hudič«?
V tistih časih je človek v previsnih robeh, ko je zobal češnje ali trgal papirnato vrečko s kikirikiji, lahko kot privid za trenutek opazil glavo s črnimi neostriženimi lasmi, neobritim obrazom in parom temnih upadlih oči. Ta je pokazala še močne zobe in izginila ... Marsikomu je tam okoli leta 1900 poskočil pritisk ali je doživel celo hud pretres.
Tita Piaz je počel še nekatere druge reči. Tako je na primer s sinčkom v nahrbtniku presoliral Preussovo smer v stolpu Delago. Z nekaj dni starejšim sinom je nato v kengurujski navezi opravil še prečenje Vajoletskih stolpov.

 

Oznake: ALP, PrV
eXTReMe Tracker