Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Novice po svetu

 


Za G-L priredil: Genadij Štupar

petek, 10. oktober 1980, ob 00:12, Boris Štupar, ogledov: 1992

AR 8/1980 - Janez Bizjak: V Vzhodni Nemčiji so prepovedali uporabo zatičev

V Vzhodni Nemčiji so prepovedali uporabo zatičev. Tako beremo v glasilu združenja za turizem, planinstvo in orientacijski tek Der Tourist (7/80). Prepoved velja za vsa vzhodnonemška plezalna področja, med katerimi so najbolj znani peščenjakovi stolpi ob Elbi - področje se imenuje tudi Saška Švica. V peščenjakih so prepovedali uporabo vseh plezalnih pripomočkov, ki spadajo v »družino« zatičev: od raznih oblik in vrst zatičev, zagozdic, kavljev, krempeljcev, »vražičkov«, metuljev (prijateljev v sili), do vseh morebitnih bodočih pripomočkov za prosto plezanje. Prepoved bodo morali upoštevati tudi tuji alpinisti, ki bodo prišli plezat v Vzhodno Nemčijo. Za nedisciplinirane plezalce je predpisana kazen od 10 do 200 vzhodnonemških mark. In še njihove utemeljitve: Trdijo, da je dosedanja uporaba zatičev v peščenjakih prinesla preveliko tveganje in povečala število nesreč. Po drugi strani se jim ne zdi športno, fair in zadosti etično, ker uporaba zatičev z jekleno zanko, pravilno vstavljenih nad glavo, omogoča varovanje od zgoraj (!?!). Čudno! Kaj so potem klini, ki jih prvi v navezi zabija nad glavo?

Mednarodnih alpinističnih srečanj je vedno več. Poleg nam najbližjega Alpinismus-kongresa v Gradcu (referati, filmi, diapozitivi, razstava knjig in fotografij) se vedno bolj uveljavlja tudi monakovski jesenski sejem športne in alpinistične opreme, na katerem je poseben paviljon namenjen alpinistom za predavanja in razprave. V tem paviljonu se srečujejo znane alpinistične glave iz vse Evrope. Letošnje razprave so se lotevale sodobne teme »stari – mladi«, za in proti prostemu plezanju, etike sodobnega ekstremizma (referat je pripravil Reinhard Karl), izkušenj z novo opremo, samohodstva itd.
V zvezi z vsakoletnim graškim kongresom naj pripišemo, da bi naše alpiniste brez dvoma zanimali referati, ki so jih tam brali naši udeleženci. Smemo zato upati, da jih bodo kdaj objavili tudi v Alpinističnih razgledih?

Množični alpinizem in nesreče (skrajšano razmišljanje Pita Schuberta v Alpinismusu 11/80). Letos bo število smrtnih nesreč v Alpah do konca leta skoraj 700 (sedemsto!). Se zavedamo te strašne številke? Porast števila nesreč je razviden iz leta v leto, vendar ne raste vedno sorazmerno z rastočim številom gornikov, čeprav so mnogi mislili tako. V zadnjem desetletju se je število planincev v Alpah več kot podvojilo v primerjavi s prejšnjim desetletjem. Vendar ta množičnost ni povzročila sorazmerno enakega porasta nesreč. Leta 1960 je bilo smrtno ponesrečenih 1,8 promila v razna planinska združenja organiziranih gornikov, leta 1979 pa 0,69 promila. Torej prav nasprotno: padec števila nesreč za 50 % z ozirom na število gornikov. Večja varnost je rezultat intenzivnejše in kvalitetnejše vzgoje, boljše opreme, večjega znanja, disciplinirane skrbi za ustrezno telesno pripravljenost. V primerjavi z organiziranimi planinci je desetkrat več nesreč na žičnicah, vlečnicah in pa pri tistih obiskovalcih Alp, ki hodijo v gore v nizkih čevljih oziroma neustrezno opremljeni.
Po drugi strani pa množičnost prinaša vendarle tudi negativne stvari in prej nepredvidljive nevarnosti: ob lepih sobotah in nedeljah se v modnih plezalnih smereh in po najbolj znanih turah dobesedno stiskajo in tlačijo celi grozdi alpinističnih in vodniških navez. Pri taki gneči, kjer sta zamudno čakanje ali brezobzirno prehitevanje vsakdanja stvar, je tveganje zadnjih navez iz leta v leto večje. Pri tem ni mišljeno samo padajoče kamenje, ki ga prožijo prve naveze v isti smeri, ampak so za spodnje plezalce nevarni tudi padajoči alpinisti.
Trije primeri:
1. Severna stena Claridena: padec dvočlanske naveze je zbil iz stene tudi spodnjo tričlansko navezo - dva mrtva in trije ranjeni.
2. Tour Ronde: Padla dvočlanska naveza je v ledni vesini zbila v globino še deset (!) spodnjih plezalcev. Pravi verižni padec. Ob vznožju je obležalo 8 mrtvih in 4 hudo poškodovani. Sledil je kazenski postopek proti preživelemu iz prve naveze.
3. Ortler: Skupina 25 udeležencev z dvema vodnikoma je plezala po grebenu. Pod grebenom sta v steni plezala dva alpinista. Enega je padajoče kamenje, ki ga je sprožila zgornja skupina, poškodovalo tako hudo, da je na vrvi ostalo samo truplo brez glave.
Z množičnostjo moramo računati tudi naprej. Kdor ji želi uiti, mu ostane samo še preusmeritev na samotne in manj obljudene stene, plezanje v nemodnih in manj znanih smereh ipd.
Opomba: Poseben problem predstavlja vprašanje, kako in zakaj padajo iz sten cele naveze. Najbrž z varovanjem ni vse v redu; vsaj s tistim ne, kakršnega učimo in predpisujemo v alpinistični šoli. Lahko bi razmišljanje nadaljevali glede na naše domače razmere, saj smo imeli več primerov, da je padajoče kamenje zgornjih navez poškodovalo ali ubilo alpiniste spodnjih navez, tudi cele naveze so že padle in se ubile, vedno bolj pogosto pa slišimo, kako mnogi naši alpinisti plezajo tudi težke smeri v hitrem stilu »cela naveza hkrati«; lepo navezani med seboj. V plezalnih vrtcih pa je klobčič navez z zamešanimi vrvmi vsakdanji pojav!

Janez Bizjak


Dve novosti pri opremi

Vzpenjalnik tip Boggibs. Tako so ameriški plezalci krstili preprosto napravo za vzpenjanje po vrvi. Francoske tipe vzpenjalnika poznamo pod imenom jümar, Hieblerjev vzpenjalnik je manj uporaben, najbolj pa alpinisti in jamarji pohvalijo Petzlov vzpenjalnik. Češki alpinisti in še posebej jamarji so vzpenjalnik tipa Boggibs, ki je prišel iz Amerike, še dodatno poenostavili, skicam so dodali šifre z opisi potrebnih materialov, tako da si zdaj te vzpenjalnike nekateri izdelujejo kar sami doma. Svojo »podomačeno« izvedbo so preskusili v številnih stenah in jamah. Največja obremenitev, ki jo prenese ta vzpenjalnik, je 120 kg. Izdelan je iz malo debelejše Alu pločevine (prirejeno po češkem alpinističnem glasilu Hory, št. 8/9 1978, stran 21).

Novo ledno kladivo The Eboc (Glej spodnjo skico na zadnji strani!). Kombinacija lednega bodala in lednega kladiva bi lahko rekli tej novi obliki kosa opreme za ekstremno plezanje v ledu. Večne probleme obtolčenih prstov (tudi če so zaviti v rokavice) ali probleme s prsti, ki so bili vedno v napoto, kadar smo v navpičnem ledu plezali z navadnimi lednimi kladivi, so izumitelji pri International Climbing Equipment rešili s posebno obliko zavitega ročaja. Za ceno kladiva še ne vemo, sicer pa ga na našem trgu tako še ne bomo kmalu videli.


Dopolnilo
V tretjem delu Pregleda vzponov v letu 1979 (AR številka 7, stran 31) manjka naslednji podatek: 28.-29. 7. 1979, Petit Dru, Bonatijev steber, Milan Vošank, Davorin Žagar, 4. JP.

Milan Vošank
 

eXTReMe Tracker