Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ali je to še razumno?

 


Za G-L priredil: Genadij Štupar

petek, 10. oktober 1980, ob 00:10, Boris Štupar, ogledov: 1558

AR 8/1980 - Franci Savenc: Samohodstvo je najtežja, najodgovornejša in najnevarnejša oblika alpinistične dejavnosti.

Lahko pa je tudi moralno-etično najbogatejša, saj pomeni zavestno vztrajanje v svobodi najvišje stopnje. Včasih se tudi zgodi, da je vzpon brez verujočega soplezalca edini izhod, ko je na primer po nesreči treba iti po pomoč. Lahko pa je tudi sebično dejanje, saj samohodec najbrž ne misli na to, da bo ob morebitni nesreči ostala za njim neizpolnljiva vrzel. Praviloma alpinist pleza sam, ker se je tako zavestno odločil in se temu primerno tudi telesno in duševno pripravil. Ne pa zato, ker po naključju nima soplezalca.

V zadnjem času pa kot da je prišlo samohodstvo v modo. Ne, da bi ga doslej ne poznali. Primeri tudi doslej niso bili osamljeni. Tokrat je nekoliko drugače - kot da bi en podvig pogojeval drugega. Posledice tega kosanja pa kaj lahko predvidimo. Od leta 1969 se je pri nas ponesrečilo kar 11 samohodcev, poprečno torej eden na leto. Dva sta se ponesrečila v plezalnem vrtcu, pet pa je bilo pripravnikov oziroma tečajnikov, za katere smo odgovorni vsi.

Začelo se je z vzponom Bojana Šrota, ki je 12. julija letos sam preplezal Zajedo v Travniku. Ob tem je njegov načelnik v Novi tednik zapisal nekaj kritičnih pripomb, ki smo jih povzeli tudi v Alpinističnih novicah. Dobrih 14 dni kasneje je Franček Knez sam preplezal Varianto v isti steni, sestopil po Razu in nato še isti dan opravil tudi drugo solo ponovitev Zajede.

V Steni se je morda začelo s prvim solovzponom prek Sfinge, ki ga je opravil Marjan Manfreda. Knez je nato v dveh zaporednih dneh preplezal skrajno zahtevne kombinacijo Helbe z DD varianto, potem pa še smer Drašlar-Kunaver v Sfingi. 21. septembra je šel sam preko Obraza Sfinge še Aco Pepelnik, ki je 14 dni pred tem sam preplezal tudi Zmaja v Ojstrici. Nejc Zaplotnik je v Steni preplezal zahtevno kombinacijo Peternelove s Čopovim stebrom.

Pa ni ostalo le pri teh dveh, treh stenah. Manfreda je 13. septembra ponovil smer Banovec-Martelanc v Velikem Draškem vrhu, teden dni kasneje pa smer Debeljak-Deržaj-Šumer v Špiku. Dodajmo še steno Rzenika, ki je pojem krušljivosti. V njej je Janez Benkovič soliral smer Dular-Juvan v Centralnem stebru in doma pustil sporočilo, naj pokličejo reševalce, če ga ne bo do večera. Sprožena je bila obširna reševalna akcija. 20. septembra je Filip Štucin sam opravil prvo ponovitev Majine smeri v krušljivi severni steni Kompotele. Imel je srečo, da je izplezal po drugi smeri. Šele kasneje se je izkazalo, da je bil v Alpinističnih razgledih izstopni del Majine smeri napačno opisan kot lahek, v resnici pa je najtežji.

In zadnji dve reševanji v Kamniških Alpah. Vprašanje je, ali bi bila potrebna pomoč, ko solista ne bi bila sama in bolje pripravljena? 40 metrov pod vrhom grape med Štruco in Skuto je 5. oktobra zdrsnil kranjski pripravnik Matjaž Beguš in poškodovan ni mogel izplezati. Domžalski pripravnik Ciril Homar pa je šel po grebenu s Kranjske Rinke na Skuto in se nato podal nič manj kot po severnem stebru Skute navzdol proti ledeniku pod Skuto, »da bi se malo razgledal, kje bo predvideni alpinistični izpit«. Ker je bil brez zimske opreme, je na ledeniku preprosto poklical reševalce.

Za nastalo situacijo mnogi krive kategorizacijo. Vendar ni noben solo vzpon prav nič več »vreden« kot opravljen v navezi, kategorizacija pa za pripravnike sploh ne velja. Je krivo vzdušje pred odpravo v najvišjo steno sveta, ki je napovedana za prihodnje leto? Malo verjetno, saj se mora vsak zavedati, da ima večina vodij odprav (le-ti pa opravijo zadnji izbor) resne pomisleke prav pred »solisti«; težko se vklopijo v ekipo in lastne ambicije podrede skupnim. Ali pa je to enostavno začaran krog, ki ga je pognal kakšen, morda celo nepomemben dogodek v letošnji sicer več kot odlični alpinistični sezoni? Tako ali drugače, ritem je najbrž prehud.

P. S. Sestavek je bil napisan precej pred objavo v Delu, ko so bili dogodki še sveži. Žal pa je dvakrat zapored izpadel, tako da javnost za nekaj vzponov ni izvedela pravočasno. Članek ni naperjen proti samohodstvu. Vloga in pomen tega sta nam znana več ali manj, še posebno, če ga vrednotimo s športnimi merili. Opozarjam le na »tekmo«, na problem ali so vsi udeleženci nanjo pripravljeni in če ne - kam to vodi!

Franci Savenc


Še en podatek
Samohodstvo postaja množična moda. Škot Mc Istac, poklicni matematik in tudi občasni samohodec pravi: Verjetnostni račun ni na strani samohodcev. Baje se na starost samo dva od desetih igrata s svojimi vnučki.

Bine Mlač
 

eXTReMe Tracker