Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Merjenje naklonine

AR 7/1980 - Bojan Pollak: V zadnjih nekaj letih vse več naših alpinistov pleza smeri, ...

... pri katerih je poleg običajne ocene, izražene z rimskimi številkami od I do VII (in več), eden glavnih podatkov o težkočah tudi naklonina stene. To so predvsem ledne smeri v tujini in razne grape pozimi doma. Za tuje ledne smeri je često napisana naklonina v plezalnem vodniku, toda tudi to je v večini primerov še vedno ocena, ki precej odstopa od pravih vrednosti. Poprečna naklonina je včasih celo točna, če jo je avtor izmeril in izračunal iz dobrega zemljevida. Toda druge vrednosti običajno odstopajo. To je povsem razumljivo. Človek je pač tak, da nagibe do 45° običajno ocenjuje z manjšimi vrednostmi, kot pa so v resnici, nagibom nad 45° pa daje večje vrednosti, kot pa jo stvarno imajo. Poleg tega se mu zdi stena oziroma pobočje, pokrito s snegom, v katerega lahko dela stopinje brez sekanja, precej bolj položno kot pa enako strmo pobočje, pokrito s trdim ledom. Prvopristopniki običajno ocenijo naklonino za večjo kot je, ponavljavci pa gredo večkrat prveč v drugo stran. Poleg vsega tega pa na oceno vpliva še izurjenost plezalca v ocenjevanju, njegova telesna in duševna pripravljenost na vzpon in verjetno še kaj, tako da je popolnoma jasno, zakaj so ocene naklonine tako različne oziroma netočne.

Medtem ko se pri kopni plezariji verjetno ne bomo mogli nikoli dokopati do merjenja težav in bodo ocene težavnosti še dolgo časa ostale res samo ocene, pa nam naše znanje že dolgo časa ponuja za merjenje naklonine pripravico, s katero lahko izmerimo - ne pa samo ocenimo - naklonino zadovoljivo točno, in to predvsem naklonino posameznih delov stene, saj je za plezalca ta podatek vsaj enako važen kot podatek o poprečni naklonini, morda pa celo važnejši.

Nemci so kot natančni ljudje že pred leti razvili priročno pripravo za merjenje naklonine in jo opisali tudi v Alpinismusu. Pripravica je zelo lična, natančna za +/- 1°, težka 320 gramov in je takrat veljala 266,40 trdnih nemških mark. Torej znesek, ki si ga večina naših alpinistov ne more privoščiti, ker je potrebno prej kupiti še mnogo drugih, važnejših stvari. Zato smo doma razvili pripravico, ki sicer res ni tako lična, ki je manj natančna in ki zahteva malo več spretnosti oziroma pazljivosti pri ravnanju, je pa zato precej lažja in bistveno cenejša od nemške, saj stane, če jo naredimo sami, približno stoti del nemške cene, pa še deviz ne rabimo zanjo.

Predstavljamo vam dva modela, ki sta bila že preizkušena v praksi. Prvi (skica 1) je narejen iz dveh ploščic pleksi stekla, drugi (skica 2) pa je narejen iz dveh plastičnih ploščic (star trikotnik!). Pri obeh so morale biti izpolnjene naslednje zahteve:
a) ploščici sta morali biti prozorni, da je možno odčitavanje,
b) kazalec - nihalo mora prosto nihati, ne sme se nikjer zatikati,
c) stranice (ploskve) A in B morajo biti vzporedne,
č) razdelitev stopinj mora biti čimbolj natančna.

Sestavni deli in izdelava so razvidni iz skic, zato le nekaj besed o uporabi. Naklonino lahko merimo na več načinov. Če merimo naklonino ledne stene, po kateri napreduje naveza, pocilja drugi v navezi z zgornjim robom pripravice na svojega tovariša v višini oči oziroma v enaki višini od tal, kakor drži pripravo med merjenjem. Obdrži jo v enakem položaju in od strani odčita stopinje. Na ta način dobi poprečno naklonino za razdaljo do svojega soplezalca, kar je lahko nekaj metrov ali pa cel raztežaj (skica 3).

Drugi način je primeren za merjenje naklonine posameznih odstavkov ali pa takrat, ko je strmina gladka in enakomerna. Na pobočje položimo cepin ali palico, tako da je vzporedna s strmino. Na to položimo pripravico in lahko takoj odčitamo naklonino (skica 4).

Tretji način je ta, da pripravico položimo s spodnjim robom na strmino in odčitamo naklonino. Ta način je najmanj natančen, ker merimo naklonino samo zelo majhnega dela (skica 5).

Upam, da bo ta članek vzpodbudil naše alpiniste, da si bodo izdelali tako ali podobno - saj je možnosti zelo veliko - pripravico za merjenje naklonine in jo tudi pravilno uporabljali, tako da ne bo več toliko netočnosti pri podatkih o nakloninah posameznih smeri.

Bojan Pollak


Ali že veste ...

... da je moral izvršni odbor Planinske zveze Slovenije posebej opozoriti oskrbnike planinskih postojank, da velja tudi zanje enak seznam zaščitenih planinskih cvetlic, kot ga obešajo po stenah koč, pod njim pa imajo v vazah kar največ rož s tega seznama?

... da je Tita Piaz, o katerem smo že poročali, počel še nekatere druge reči. Tako je na primer s sinčkom v nahrbtniku presoliral Preussovo smer v stolpu Delago. Kasneje je v »kengurujski« navezi z nekaj dni starejšim sinom opravil tudi prečenje Vajoletskih stolpov?

... za novo družabno planinsko igro? 3. 9. 1980 je Andrej Kunc iz Celja napisal na vrhu Kranjske Rinke: »Ker tudi tu ni blazinice, sem žig od Križa odnesel na Skuto. Žiga Kranjske Rinke pa ni!« Ker je to le malo preveč gverilska taktika presenečenja, mu svetujemo, naj drugič pusti pri miru stvari, ki se ne morejo same braniti.

... da je v irskem alpinističnem glasilu nekdo predlagal, naj bi po uporabi magnezije vsakdo steno tudi peribal ali pa naj bi se uveljavilo splakovanje - vsakdo naj bi torej potegnil vodo za seboj?

... da je nekdo dejal: Kako pogrešam prvovrstne v prvih vrstah! Zanimivo, da je tudi pri delu z Alpinističnimi razgledi enako.
 


Za G-L priredil: Genadij Štupar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45895

Novosti