AR 6/1980 - Pavle Šegula: V nahrbtniku vsak planinec prenaša najrazličnejšo opremo, le redko pa ob tem razmišlja, če je nahrbtnik res tak, da bi mu to delo olajšal.
Navajeni smo, da čevlje in obleko pomerimo in še na misel nam ne pride, da bi si izbrali take, ki so nam preveliki ali premajhni. Podobno je pri nabavi nahrbtnika, vendar - kot rečeno - na to redko pomislimo. Pozabljamo, naj bi nam nahrbtnik olajšal prenašanje bremen, ne pa, da nas zavoljo slabe izbire bole ramena in križ. Zelo veliko je takih nahrbtnikov, ki nam ne omogočajo prilagajanja in lahko ob nakupu samo upamo, da se bosta širina ramen in dolžina hrbta nekako ujemali s merami nahrbtnika. Dogaja pa se še, da bomo ob sicer kar uporabnem nahrbtniku imeli težave in nas bo tiščalo, če bomo oblekli še vetrovko, anorak ali že, če imamo na sebi nekoliko debelejši pulover.
Dober nahrbtnik mora imeti bočno oprt, ki nalega na telo v predelu kolkov. O tem ni več nobenih dvomov, četudi si načrtovalci nahrbtnikov o vlogi te oprti še niso povsem na jasnem. Spričo tega se ne smemo čuditi, če najdemo pri marsikaterem izdelku namesto bočne oprti navaden, nekoliko širši jermen, ki ga lahko navežemo okrog pasu.
Kadar prenašamo manjšo težo - denimo tja do 10 kg - to še ni tako pomembno. Zadovoljni smo, če pas prevzame del teže ter pričvrsti nahrbtnik, da ta dobro sedi in ne poskakuje po hrbtu, še zlasti če smo na turnem smučanju.
Kadar pa prenašamo težja bremena, so razmere drugačne. Če bočna oprt dobro sedi, prevzame večji del teže in ustrezno razbremeni naramnice oziroma ramena. Zelo nevšečno je, če naramnice med hojo zdrsavajo z ramen, zato imajo številni sodobni nahrbtniki dandanes že tudi prsno oprt, ki to preprečuje.
Z navedenimi oprtmi si zelo pomagamo pri prenašanju izdatnejše teže na večji razdalji. Razbremene nam ramena in bočni predel, laže dihamo in ni se nam treba bati, da bodo trpele hrustančne ploščice v hrbtenici. Pravilno prilagojena oprt ne pritiska na kolke in tudi ne ovira dihanja, kar je sicer slišati tu in tam. Sicer pa si lahko pomagamo s priročnim nasvetom, ki nas pouči, kako je treba, namestiti oprt, da bo pravilno rabila svojemu namenu.
Srednjica bočne oprti naj praviloma leži med kolkom in gornjim robom medenične kosti. Če je obremenitev večja, pomaknemo srednjico (oprt) niže, v nasprotnem primeru pa nekoliko više.
Pomembno je, da je oprt dobro oblazinjena. Sponka za zapenjanje oprti naj bo preprosta in zanesljiva. Izvedba naj omogoča, da bomo oprt lahko zvezno prilagajali širini bokov oziroma kolkov. Sponka ne sme imeti ostrih robov, pri obremenitvi ne sme dopustiti, da oprt drsi. Primerno je, da je sponka na oprt pritrjena ob strani. S tem dosežemo, da nas pri priklanjanju ne tišči, pri padcu naprej pa ne povzroča poškodb. Nujno je, da se da sponko preprosto in hitro odpeti, kar nam pride prav, če pademo v vodo ali če se hočemo znebiti nahrbtnika, ko se nam bliža snežni plaz.
Dandanes imamo opravka s tremi vrstami nahrbtnikov. Do te razvrstitve pridemo, če upoštevamo uporabo ogrodja.
Najprej nekaj besed o krošnji. Ta je namenjena za prenašanje velike količine koristnega tovora. Nalaganje je običajno preprosto, zato so krošnje kot nalašč za dolga potovanja, odprave, trekinge, smučarske ture.
Okvir daje nahrbtniku veliko stabilnost, po drugi strani pa ta prav zaradi tega postane neroden in neokreten. Pri nakupu pazimo, da bo nahrbtnik z okvirom zadosti močan; zelo važna je kakovost spoja posameznih cevi ogrodja. Seveda moramo paziti tudi na to, da izberemo nahrbtnik s takim okvirom, ki nas ne ovira pri gibanju. Spomnimo se, da imajo številne krošnje vrhnjo prečko tik za glavo. Zaradi tega nam sčasoma otrpne vrat in onemogoča obračanje glave v levo in desno ter pogled navzgor. Nevarnost za poškodbe je v tem primeru velika.
Doslej so krošnje pred drugimi velikimi nahrbtniki imele to prednost, da je bila hrbtna stran odprta in se je nosač v hrbtni del manj potil. Krošnje so kaj pripravne za prenašanje tovorov za planinske koče, material pa namestimo kar na ogrodje. Za plezalne podvige pa krošnje niso pripravne in jih v ta namen praktično ne uporabljamo.
In kako je z nahrbtniki z vgrajenim ogrodjem? Na voljo so različne velikosti za splošno rabo in tudi v izvedbi, ko nahrbtnik na hrbtu ne nalega na telo nosača. Če tak nahrbtnik uporabljamo za plezanje, moramo poprej ogrodje odstraniti.
Nekdaj je bilo ogrodje iz jekla ali lesa. Uporabniki se spominjajo, da jih je nahrbtnik gulil in tiščal na ramenih, na hrbtu in v predelu kolkov. Pri sodobnih izvedbah so jeklo in les nadomestili razmeroma tanki trakovi iz aluminija, ki ne predstavljajo omembe vredne teže. Ogrodje daje nahrbtniku stabilnost, ki je nujna, če ga hočemo nositi tako, da bo podprt spodaj, torej s pomočjo bočne oprti. Hkrati ostane hrbet prost, kolikor si to želimo, vendar le pri dobrih, nastavljivih izvedbah. Omeniti bi veljalo še to, da opore ogrodja iz aluminija lahko po potrebi ukrivimo ter jih prilagodimo potrebam. Tako se izognemo možnosti, da bi nas nahrbtnik žulil ali tiščal. Če se primeri nesreča, pa so elementi ogrodja celo uporabni kot opornice za zlomljeno roko ali nogo.
Najbolj so v rabi nahrbtniki brez ogrodja, ki jih razen drugih uporabnikov nosijo tudi plezalci. Ti nahrbtniki imajo pogosto tudi bočno oprt, vendar ta ne more nositi vse teže, ker nahrbtnik ni tog.
Razen ogrodja nas pri nahrbtnikih zanima tudi spremenljiva velikost. Nahrbtnik, čigar velikost lahko spreminjamo, pridobi na uporabnosti, hkrati pa s tem tudi dosežemo ugodnejše težišče.
Velikost oziroma prostornino nahrbtnika lahko povečamo, spreminjamo na različne načine. Doslej znana načina sta izvlačenje vrhnjega dela nahrbtnika, ki je v normalnem položaju zasukan v nahrbtnik. S tem spreminjamo višino.
Drugi način je nameščanje dodatnih zunanjih žepov, ki pa se nam na primer pri plezanju zatikajo, zato pridejo v poštev le za lažje ture.
Tretja, novejša možnost je spreminjanje obsega nahrbtnika z ustreznim nastavljanjem posebnih jermenov. Točneje povedano gre za spreminjanje prostornine nahrbtnika. To zelo prispeva k udobnosti med nošnjo. Ko z zatezanjem jermenov manjšamo obseg nahrbtnika, leze težišče čedalje bliže ramenom. Posebno tedaj, kadar nahrbtnik ni povsem poln, dosežemo na ta način boljšo razporeditev vsebine. Če so nastavitveni jermeni ob straneh, jih lahko uporabimo še za nošnjo smuči, namestitev zunanjih žepov in podobno.
Pavle Šegula
Članek je prirejen po Alpinismusu št. 5/80 (Gut bepackt in die achtziger Jahre). Konec bomo objavili v prihodnji številki. Oglejte si tudi skico o nalaganju nahrbtnika na zadnji strani.