Tine Marenče: Rdeča nit tokratne oddaje bo znamenita Sfinga v Severni steni Triglava
Osme Gorske sledi
na TV Piki premierno v soboto, 20. oktobra, ob 21. uri. Ponovitve bodo v nedeljo, 21. oktobra, ob 14. uri, v ponedeljek, 22. oktobra, ob 11. uri in v torek, 23. oktobra, ob 9.30.
Če imate boljšo povezavo, si lahko oddajo v času predvajanja ogledate tudi na spletnem naslovu tvpika.net/sl.
Rdeča nit tokratne oddaje bo znamenita Sfinga v Severni steni Triglava. V prvem delu oddaje se bomo pogovarjali o smeri Obraz Sfinge. Ante Mahkota in Peter Ščetinin nam bosta predstavila, kako je ta legendarna smer nastala; Miha Kajzelj in Gregor Kresal bosta nekaj več povedala o prvi prosti ponovitvi smeri; Anže Marenče pa bo z nami podoživel svojo prosto ponovitev, ki jo je opravil v letošnjem poletju. Ob prispevku si bomo ogledali tudi nazorne posnetke, ki so nastali med Anžetovim plezanjem.
V drugem delu oddaje pa se bomo z znanim slovenskim BASE skakalcem Stanetom Krajncem pogovarjali še o skoku s Sfinge, ki ga je s prijatelji opravil lani. Ob tem si bomo ogledali posnetke Tadeja Goloba, ki so nastali leta 2000, ko je s Sfinge kot prvi skočil Svit Kraigher z dvema hrvaškima kolegoma.
Slovenska Sfinga je še mogočnejša kot Sfinga v Egiptu. Je v Severni steni Triglava in gospodari nad dolino Vrat. Visoka je le nekaj nad 300 metrov, vendar je zaradi svoje previsnosti, kljub številnim poskusom, ostala mnogo let neosvojena. Prva sta jo leta 1961 uspela preplezati Aleš Kunaver in Mikec Drašler. Leta 1966 pa je v tej steni nastala ena najbolj prepoznavnih smeri pri nas, Obraz Sfinge. To linijo sta že leta 1956 poskušala preplezati Igor Levstek in Milan Schara. Priplezala sta do luske v prvi tretjini smeri, ki sta jo zaradi nepredvidljivosti poimenovala kar Giljotina. V naslednjih letih se je zvrstilo še nekaj neuspešnih poskusov, pri katerih je bil skoraj vedno prisoten Ante Mahkota. Leta 1966 se je Anteju vztrajnost obrestovala, saj sta s Petrom Ščetininom smer uspešno preplezala. Vzponu so sledile številne ponovitve.
Slabih trideset let je Obraz Sfinge čakal na prosto ponovitev. Leta 1995 sta smer prva prosto ponovila Miha Kajzelj in Gregor Kresal. Njima so do leta 2007 sledili še Marko Lukić, Andrej Grmovšek, Klemen Mali, Tomaž Jakofčič in Anže Marenče.
Zaradi zanimive zgodovine in dejstva, da je to pri nas ena najtežje prosto preplezljivih hribovskih smeri na klasična varovala, je smer še danes dobro znana in cenjena.
Za konec lahko rečemo še, da je tudi med ljubitelji gora zelo pomembna komunikacija med različnimi generacijami, saj se tako mlajši lažje učimo od starejših, bolje poznamo njihova dejanja in jih zato znamo tudi bolje ceniti.
Srečno!
Tine Marenče
Fotografije: Ante Mahkota, Grega Kresal, Miha Triler