Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Anglež je medveda zamenjal za domačina

sobota, 29. marec 2014, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 3673

Slovenske novice - Boštjan Fon: Angleški popotnik je nad Laškim Rovtom v temi stopil za hrbet kosmatinca.

LAŠKI ROVT – Dva dneva nazaj je bilo, ko se je v okolici Bohinja na večerni sprehod odpravil angleški turist. No, pravzaprav sploh ni bil navaden večerni sprehod, temveč je imel Anglež v glavi posebno privlačno večerno pohajanje iz Bohinjske Bistrice gor proti Ravnam, pa po poti po bohinjskih gorah do cilja na Voglu. Ker je zase menil, da je izkušen popotnik, se je v času, ko na zemljo lega tema, podal s ceste na gozdno pot, ki je vodila noter v hosto. Čez čas je spoznal, da je v težavah! Ni več vedel, od kod je prišel, in ni mu bilo jasno, kam naj gre. Skavtskih veščin orientacije po zvezdah ni obvladal, pa tudi če bi jih, mu ne bi nič koristilo znanje, saj je deževalo, in kot vemo, gre ob tem vremenskem pojavu najverjetneje pričakovati tudi oblačnost. V bližini ni bilo kažipotov, zemljevida ni imel, navigacije takisto ne. Zato je v tihoti obstal z upanjem, da bo od kod zaslišal glasove in se ob morebitnem srečanju z domačini lahko postavil na pravo pot, ki bi ga popeljala do zavetja civilizacije tam gor na Voglu.

En odlovljen, enega bi odstrelili
Leta 2008 je bil en medved na območju Bohinja odlovljen, navadil se je brskati za hrano po smetnjakih in zato so ga prepeljali na Snežnik ter opremili z ovratnico. Po enem mesecu se je signal z ovratnice izgubil. Izvedeli smo, da se strokovnjaki dogovarjajo za izdajo odločbe za odstrel enega medveda iz bohinjskega konca, ki je izpričano najbolj sporen.

Nekaj minut je tako stal, ko je v bližini, le lučaj stran za ovinkom blatne gozdne poti, zaslišal glasove. Dodobra prestrašen, ker se je izgubil v zanj precej zoprni neznani divjini, je skočil proti delu, kjer je slišal godrnjanje, z upanjem, da bo naletel na čisto pravega Bohinjca. Pa ni bilo tako! Namesto na katerega od priznano prijaznih domačinov je stopil za hrbet čisto pravega in z debelo dlako odetega medveda! Trenutke, ko sta se Anglež in medo, ki je prenehal brskati po tleh in se obrnil v smer, od koder je prišlo človeško bitje, spogledovala, bi težko opisali, a menda niso trajali dolgo. Medo je vedel, da sam ne zna angleško. Da bi Anglež znal renčati po njegovo, ni bilo upati. Zato je kosmatinec turista odrinil s šapo stran od sebe in jo odhlačal nazaj v hosto. Seveda, kdo pa bi se dajal z neukim turistom, ki v temi blodi po gmajni po Bohinjskem kotu? Anglež, seveda mu je pogum ušel v hlače, se je pobral in jo besno ucvirnal v drugo smer kot medved. Na srečo je bila to tudi prava pot in ga pripeljala nazaj v civilizacijo. Srečanje z zverjo je opisal domačinom, ki so ga gostili, ti pa so poklicali ustrezne organe.

Stalno prisotnih med šest do osem medvedov
»Prejeli smo obvestilo, da je prišlo do srečanja tujega državljana in medveda, a ker k sreči ni bilo hujšega, smo o primeru le obvestili pristojne službe na zavodu za gozdove,« so nam povedali na kranjski policijski upravi. »Lahko potrdimo bližnje srečanje človeka z medvedom na območju nad Laškim Rovtom v bohinjskem koncu. Zgodilo se ni nič posebnega, ni prišlo do poškodb,« je povedal Blaž Černe, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na blejski enoti Zavoda za gozdove Slovenije: »Ne vemo, kaj je delal Anglež tam, bilo je okoli osme zvečer. Deževalo je. Možakar medveda ni videl oziroma prepoznal, in je prišel preveč blizu. Medved je bil izza ovinka in morda je zato ob slabši vidljivosti Anglež prišel zveri čisto blizu.«

Kaj storiti ob srečanju?
Preprosti napotki sprehajalcem po predelih, kjer lahko srečajo medveda, je, da so ob premikanju glasni, saj se kosmatinca tako opozori na svojo navzočnost in se ta lahko pravočasno umakne. Bodimo pošteni, saj ko v resnici srečamo medveda, vsaka teorija pade v vodo. Napadi medveda na človeka so v splošnem sicer redki. Naš rjavi medved nikoli ne napade ljudi kot plen, temveč le, če se ob srečanju prestraši. Strokovnjaki še svetujejo, naj imajo ljudje v naravi svoje pse na povodcu. Če medveda opazijo, preden on opazi njih, naj se mirno umaknejo v smeri prihoda. Če se medved zapodi proti človeku, pa naj ta obstane ali se uleže na tla, saj se bo medved verjetno ustavil, še preden pride do njega. Predvsem pa se odsvetuje, da ob srečanju z medvedom ljudje tečejo stran.

Naslednji dan je Černe odšel na kraj, kjer je bilo srečanje: »Po sledeh sodeč – medvedja šapa meri 15 cm – bi lahko ocenili, da je težak okoli 130 kilogramov. Na območju Bohinja je medvedja populacija stalno spremljana, prav tako tudi njihovo gibanje po vsej Gorenjski, stalno prisotnih je med šest do osem medvedov.« Strokovnjaki s tega območja za ta letni čas napovedujejo bolj intenzivno gibanje medvedov v naravi in morda tudi v bližini človeških bivališč. Ko začne sneg kopneti, medvedi pridejo na plan in so bolj aktivni, saj iščejo hrano za obnovitev telesne mase, ki so jo izgubili v zimskih mesecih, zato je možno srečanje z zverjo. V zadnjih letih je bilo na tem območju relativno veliko srečanj: »Število škodnih primerov v tem alpskem prostoru dolgoročno zlagoma narašča, gre predvsem za škodo pri drobnici, čebelnjakih in podobno. Varovanje drobnice v alpskem svetu je drugačno kot recimo na Kočevskem, saj gre za tradicionalno pašo, kjer živali niso v ogradah,« pove Černe in nadaljuje: »Medved je tu stalnica, bil je že v preteklosti, saj je prostor primeren za njihovo bivanje.« Bohinjski župan Franc Kramar je odločen: »Mi smo in bomo vedno podprli agrarne skupnosti. Nastajajo situacije, ki vodijo do predloga za izdajo odločbe za odstrel, ko je medved nevaren. Medvedov je na našem koncu več, in to je lahko slabo za turizem, ki je pomembna gospodarska panoga na našem predelu. V prvi vrsti je treba skrbeti za varnost ljudi, medved je nevarna zver, in je treba primerno in hitro ukrepati.«

Boštjan Fon

eXTReMe Tracker