Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Najnovejši slovenski ognienik

31.03.1934

dLib.si


nedelja, 1. april 1934, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1133

Slovenec (1934) - Ljubljana, 1. april 1934

Med geologi in prirodoslovci se je po zadnjih izsledkih znanosti vedno bolj uveljavljalo prepričanje, da je Šmarna gora ugasel ognjenik. Prvi je opozoril na to znanstveni svet zagrebški univerzitetni profesor in odličen geolog, g. dr. M. Potegovič, ki je izračunal, da je v diluvijalni dobi hkrati s silnimi tektonskimi gibanji in prelomi v Ljubljanski kotlini začel bruhati ognjenik, naša sedanja šmarna gora. Po njegovem mnenju je najprej nastala Šmarna gora, nakar je ognjenik za več desettisoč let ugasnil. Po nekaj desettisoč letih pa se je odprlo novo žrelo na zahodnem pobočju Šmarne gore, nakar je začel bruhati ognjenik s podvojeno silo, tako da je nastala v kratkem Grmada, kakršna je danes. Erupcije ognjenika so bile vprav silne, tako da je takrat najbrž Sava spremenila svoj tok v dolžini več kilometrov. Iz neznanih razlogov pa je nato ognjenik ugasnil. Mnenje odličnega strokovnjaka je potrdil tudi naš ameriški rojak, profesor na Columbia univerzi, g. dr . Durka, ki pa je bil prepričan, da je ognjenik za vedno ugasnil.

Izbruh
Davi pa se je v zgodnjih jutranjih urah med strašnim bobnenjem odprlo vrh Grmade strašno žrelo, kakor da bi kdo presekal greben. Očividci pripovedujejo, da je ob prvi eksploziji švignil plamen z Grmade več sto metrov visoko, nakar je začel ognjenik na Grmadi na novo bruhati. Iz ogromnih oblakov dima, ki se vale iz na novo nastalega žrela, dežuje pepel, po zahodnem pobočju Grmade pa teče ogromna reka lave nekoliko nad Tacnom v Savo. Ob razbeljeni lavi Sava kar povreva in strašno cvrčanje kipeče vode je čuti do Šiške in Ježice. Smrtnih žrtev sicer erupcija ni zahtevala, uničilo pa je nekaj gospodarskih poslopij. Strokovnjaki, znanstveniki in reševalci so se takoj po prvih vesteh odpravili na kraj nesreče in ugotovljeno je, da je med lavo in pepelom najti precej zlatih zrn, kar potrjuje domnevo, da je pod Grmado bogata zlata žila. V kratkem bo poseben konzorcij začel iskati ležišča zlate rude in prepričani smo, da bo vsaj nekaj sreče v nesreči in da napočijo Slovencem zlati časi.

Slovenec, 31. marec 1934

eXTReMe Tracker