Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marko Renčelj 2684 1

Na poteh je vedno več kamenja,

Večer - Urška Šprogar: zato postaja čelada obvezen del planinske opreme

Objavljeno: Večer, 04.10.2007 - Narava, gore in ljudje


Uspele visokogorske akcije na planinskih poteh

Na poteh je vedno več kamenja,
zato postaja čelada obvezen del planinske opreme


Za letošnje poletje je pripravila tehnična podkomisija pri Komisiji za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije plan akcij za popravila zavarovanih poti v visokogorju. Osnova so bile prijave posameznih planinskih društev, ki skrbijo za zavarovane poti, preglede in oglede pa opravijo na terenu člani podkomisije. Po besedah Toneta Tomšeta, predsednika komisije za planinska pota, je bilo letos izpeljanih osem takšnih akcij. Glede na potrebe, razpoložljiv denar in število vzdrževalcev, ki so na razpolago za izvedbo teh akcij, je možno delati največ 40 delovnih dni v letu. Na teh akcijah je sodelovalo 30 do 40 usposobljenih markacistov. Letos so v akcijah sodelovala planinska društva Jesenice, Kranj, Srednja vas, Gorje, Ljubljana-Matica, Bovec, Radovljica in Kranjska Gora.

Letos so uredili poti: Vršič-Vratca-Mala Mojstrovka, pot Čez Taško, Rudno polje-Konjsko sedlo, pot čez Prag, zgornji del Tominškove, slovensko pot na Mangart, popravek poti v kaninskem pogorju, pot na Pihavec in pot v Kriški steni. V načrtu so imeli tudi popravilo poti s planine Razor na Stržišče, poti v Jalovški škrbini in poti Rdeča škrbina na Dolkovo špico, česar pa niso izpeljali.

Tone Tomše je ob tem še povedal: “Več je bilo dela na Mangartu zaradi podora, pot na Razor pa je še vedno zaprta. To bo prva akcija za naslednje leto, delati bomo začeli takoj, ko bodo razmere dopuščale, saj želimo, da bi bila celotna pot pred planinsko sezono usposobljena. Vedno bolj opažamo, da je na poteh vedno več kamenja, tako da se ne posvečamo toliko vrvem, pač pa zaščiti poti z lesenimi varovali.“ Zaradi tega lahko tudi pričakujemo, da bo kmalu postala uporaba čelade obvezen del planinske opreme.

Razen tega je komisija za planinske poti po programu usposabljanj strokovnih kadrov organizirala dva tečaja za markaciste, ki sta bila izvedena po kriterijih, ki jih je določil Svet za šport RS. Takšni tečaji so do ene tretjine fnancirani iz sredstev države, dve tretjini pa iz sredstev udeležencev tečaja in planinskih društev.
Zaradi poenotenja označevanja smernih tabel je komisija za planinske poti pred leti pripravila enotno obliko tabel. Glede na letošnje oglede na terenu so opazili, da so na najbolj ključnih križiščih te table v precej slabem stanju. Povsod tam, kjer so društva namestila priporočene table, je stanje zadovoljivo, tam, kjer pa niso upoštevali priporočil komisije, je stanje slabo. Zato bo komisija opozarja, da je treba dati poudarek urejanju pomembnejših križišč planinskih poti in namestitvi enotnih tabel.

Urška Šprogar
Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP novosti v2

1 komentarjev na članku "Na poteh je vedno več kamenja,"

Borut Peršolja,

Izrazit proces razvoja gorskega površja je preperevanje oziroma razpadanje kamnine. V ospredju so zmrzalno (zmrzovanje vode v razpokah), temperaturno (raztezanje in krčenje kamnine zaradi temperaturnih razlik) in korozijsko preperevanje (raztapljanje kamnine). Na intenzivnost preperevanja poleg kamninske zgradbe vplivajo predvsem količina in razporeditev padavin, povprečna letna temperatura in letno število prehodov temperature nad in pod ledišče.

Alpski svet, ki ga v Sloveniji členimo na alpska visokogorja, alpska hribovja in alpske ravnine, obsega 42 % površine Slovenije (8541 km2). Karbonatne kamnine sestavljajo 39 % površja alpskega sveta (od tega apnenec 24 % in dolomit 15 %). Alpsko visokogorje obsega 15.1 % slovenskega površja, gradita pa ga predvsem apnenec (25 % površja) ter dolomit (13 % površja).

Za obe kamnini – apnenec in dolomit – se je včasih reklo: razlika med apnencem (CaCO3) in dolomitom (MgCO3) je v kemični sestavi, ta pa povzroča drugačno obnašanje pri mehaničnem in kemičnem preperevanju. Učili smo, da apnenec mehanično slabše prepereva, zato pa je bolj topen in da dolomit kemično skorajda ne prepereva, z mehaničnim preperevanjem pa lahko razpade vse do prhline. Nekatere raziskave, opravljene v zadnjem času, kažejo drugačno sliko: obe kamnini kemično oziroma korozijsko enako preperevata, velike razlike pa se pokažejo pri mehaničnem preperevanju. Ker je dolomit bolj zrnat, se že ob prvem preperevanju močno poveča njegova absolutna površina, kar vodi k pospešenemu mehaničnemu preperevanju. Krog je sklenjen: pri še manjših delcih se površina, ki je pod vplivom mehaničnega preperevanja, še bolj poveča …

Krušljivost slovenskih gora je nedvomno večja kot krušljivost gora, ki so sestavljene iz granodioritnih kamnin. Je pa k temu procesu potrebno dodati še podnebne razmere, zlasti temperature in padavine. V milih zimah ali pa v hladnih pomladanskih obdobjih, kjer se temperature nad inverzno plastjo pogosto, vsakodnevno in celo večkrat dnevno, sukajo nad in pod lediščem, je ta proces še toliko bolj intenziven (v območjih nad snežno mejo ta proces imenujemo periglacialni proces). Zaradi stalnega odmrzovanja in zamrzovanja najvišjih plasti v tleh prihaja tudi do stalnega polzenja nasutega materiala in s tem se poveča tudi količina tega gradiva na planinskih poteh. K temu procesu je potrebno dodati še padavinsko vodo, ki v poletju (v gorskem svetu je poleti skorajda toliko padavin kot jeseni) pridno spira grušč. Ob opaženem trendu podnebnih sprememb bodo tako prehodi nad in pod ledišče, kot tudi razporeditev in jakost padavin precej bolj intenzivni.

Morda kot zanimivost: ničelna meja ali meja večnega ledu in snega, ki je bila po akademiku dr. Ivanu Gamsu na območju Triglava na nadmorski višini 2700 metrov, se je dvignila za 200 metrov (dvig snežne meje se je zgodil v celotnih Alpah). Z dvigom snežne meje se je na območju Triglava okrepilo mehansko preperevanje kamnine, kot posledica pogostejših prehodov dnevne temperature nad in pod ledišče. To se najbolje opazi na polici, ki se vleče od Malega Triglava proti Triglavu, ki je močno zagruščena. Dež ta grušč ob nalivih spira na območje nekdanjega Zelenega snega. Prav zato se ostanek Triglavskega ledenika ne bo stalil v celoti, temveč ga bo grušč prekril in zapuščina ledenika bo še nekaj časa »varno« shranjena pod gomilo kamenja kot mrtvi oz. ujeti led.

Ob razumevanju naravnih procesov, oblik in pojavov je jasno, da o smiselnosti celoletne uporabe čelade na planinskih poteh in mestih, ki se nahajajo v ali pod stenami, ni nobene dileme.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Odločba Ministrstva za okolje in prostor
Naslednja objava Bilten URSZR za 07.10.07
  • Število objav: 46051

Novosti