Delo: V ljubljanskem muzeju novejše zgodovine je na ogled razstava o eni najbolj kontroverznih osebnosti 20. stoletja, Leni Riefenstahl: fotografija, film, dokumentacija.
Ljubljana - V Muzej novejše zgodovine Slovenije 17. februarja 2005 je prišla atraktivna razstava o eni najbolj kontroverznih osebnosti 20. stoletja, Leni Riefenstahl: fotografija, film, dokumentacija.
Razstava je bila prvič na ogled avgusta 2004 v Ernst – Barlach Museum v Wedelu, Nemčija, nato jo je bilo moč videti v Leica Gallery v Pragi, kot tretji pa si jo bomo imeli možnost ogledati v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.
Vsestranska nemška plesalka, igralka, režiserka in fotografinja se je v 101 letu življenja vtisnila v spomin tako z, danes problematičnimi, v svojem času pa mednarodno nagrajenimi, filmi Zmagoslavje volje in Olimpiada 1936, kot posnetki plemena Nube in čudovitimi podvodnimi fotografijami.
Razstava je izreden vpogled v življenje 20. stoletja skozi zgodbo ene najbolj znanih, a hkrati osovraženih Evropejk – Leni Riefenstahl, ki obiskovalcu nudi izjemno gradivo za osebno refleksijo o umetnosti pa tudi o etiki in človeških vrednotah.
Kustosa razstave Ina Brockmann in Peter Reichelt iz Mannheima sta razstavo pripravila z več kot 400 eksponati, fotografijami, dokumenti, pismi, plakati in filmi. Gradivo prihaja tako iz berlinskega Filmskega muzeja, državnih in privatnih institucij, kakor tudi iz privatnih zbirk.
Za izbor gradiva sta bila dobro usposobljena, saj sta sodelovala že pri razstavah, ki jih je avtorizirala Leni Riefenstahl in so bile na ogled v Kuopiju (Finska) v Milanu in Rimu (Italija). Tokratna razstava je neodvisna od pravkar omenjenih, nastala je brez posojanja in vmešavanja Leni Riefenstahl.
Svoj košček k razstavi je dodal tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki je poiskal kontakt s Tomom Križnarjem, svetovnim popotnikom in borcem za pravice zatiranih, ki je v času svojega zavzemanja za podporo plemenu Nube, navezal stik tudi z Leni Riefenstahl.
O Leni Riefenstahl
Leni Bertha Amalie Riefenstahl je bila rojena 22. avgusta 1902 v Berlinu. Poškodba kolena leta 1924 jo je prisilila, da je opustila svojo kratko, težko pridobljeno in uspešno kariero plesalke.
Toda že leta 1926 si je pridobila evropsko slavo in priznanje kot igralka v gorskih in pustolovskih filmih Arnolda Fancka. Njen režijski prvenec "Das Blaue Licht" (Modra svetloba) leta 1932 je bil mednarodno uspešen, v njem je igrala tudi glavno vlogo.
Nacistično obdobje
Po osebnem srečanju s Hitlerjem leta 1932 ji je uspel vzpon v centralo moči tretjega rajha. Snemala je kot državna filmska režiserka in producentka. Več filmov, med drugim tudi tri filme s kongresov stranke, (Sieg des Glaubens – Zmaga vere,1933; Triumph des Willens – Zmagoslavje volje, 1935 in Tag der Freihait! Unsere Wehrmacht – Dan svobode! Naša vojska,1935), leta 1936 film Olympia (Olimpiada) v dveh delih in leta 1940 njen zadnji film Tiefland (Nižava - praizvedbo doživi šele leta 1954) je financiral Adolf Hitler, njegova stranka kakor tudi država.
Po drugi svetovni vojni
Po drugi svetovni vojni (od 1948 do 1952) je sodelovala v štirih postopkih pred sodnim zborom. Sprva je bila spoznana za "neobremenjeno s strani zakona", po pritožbi francoske vojaške vlade, so sklep "neobremenjena" potrdili, po ponovni pritožbi francoske oblasti je bila 1949 uvrščena med "pomagače" nacističnega režima, a leta 1952 so jo oprostili sleherne sokrivde v tretjem rajhu tudi v Berlinu. Do konca je vztrajala, da njeni filmi niso bili propaganda, ampak dokumentacija, dokument o nekem času. S takšnimi argumenti je zavračalo vsakršno krivdo in se predstavljala kot žrtev. V primerjavi z njeno veliko umetniško nadarjenostjo, ji je bila kakršnakoli kritična distanca do svojega dela tuja. Z občudovanjem, ki si ga zasluži kot umetnica, se meša nelagodje do Leni Riefenstahl kot človeka.
Nube
Šele leta 1967 je Leni Riefenstahl uspel mednarodni povratek s fotografijami afriškega plemena Nube. Njene fotografije so izšle v številnih revijah, objavljena so bila tudi v treh knjigah "Die Nuba", 1973 (Nube), Die Nuba von Kau, 1976 (Nube iz Kaua) in Mein Afrika, 1982 (Moja Afrika)
Podvodna fotografija
Sredi 70- tih let je odkrila nov motiv svojih fotografskih želja: živali in rastline podvodnega sveta. Fotografije je objavila v dveh knjigah Korallgärten, 1978 (Koralni vrtovi) in Wunder unter Wasser, 1990 (Čudež pod vodo).
Impresije pod vodo
Na svoj 100 rojstni dan, 48 let za njenim zadnjim filmom "Tiefland" (Nižava) je prišlo do premiere televizijske produkcije "Impressionen unter Wasser" (Impresije pod vodo), To je bil zaključek kariere in življenja, ki vsebuje zadosti materiala za nastanek legende nemške preteklosti.
Leni Riefenstahl je umrla 8. septembra 2003 v starosti 101 leta v svoji hiši v Pöckingu ob Starnberger See.