Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Mednarodni tečaj

05.03.2014
Da bodo snežni plazovi v prihodnje le zanimiv naravni pojav

Facebook: GIAM ZRC SAZU

 

četrtek, 6. marec 2014, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 1607

v okviru projekta Naravne nesreče brez meja

V soboto in nedeljo, 1. in 2. marca, je bil v planinskem domu na Zelenici nad Ljubeljem lavinski tečaj.

Organizatorji so nekaj manj kot 30 udeležencem posredovali teoretična in praktična znanja iz gibanja v odprti zasneženi pokrajini, predvsem pa, kako se izogniti snežnim plazovom. Del predavanj je bil namenjen tudi kurativi oziroma iskanju in reševanju zasutih ter pravilni oskrbi ponesrečenca, ki ga odkopljemo izpod plazovine. Tečaj je del čezmejnega projekta »Naravne nesreče brez meja«, katerega vodilni partner je avstrijski Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG), v njem pa sodelujejo še dva slovenska in en avstrijski partner.

Skupni lavinski tečaj slovenskih in avstrijskih partnerjev
„Znanje lahko reši življenje,“ je poudaril Arno Studeregger, lavinski strokovnjak ZAMG-a, „veliko lavinskih nesreč se zgodi zaradi tega, ker so obiskovalci vzpetega sveta slabo obveščeni ter zaradi nepoznavanja terenskih značilnosti in vremenskih ter snežnih razmer. Na tovrstnih tečajih skušamo udeležencem pokazati, kakšna je ustrezna priprava na turo v snežnih razmerah, pa naj si bo to smučarska ali pa pohodniška.“ Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ga je dopolnil: „V okviru projekta javno dostopni podatki z vremenskih postaj na območju Srednjih Karavank in redni lavinski bilten za to območje so odlično izhodišče in popotnica za nadgradnjo znanja in poznavanja snežnih plazov. Za preprečevanje tovrstnih nesreč pa je bistvena preventiva, ki se začne ali nadaljuje ravno na takšnih tečajih in bi morala biti za vse obiskovalce gora vseživljenjska.“

Karavanke: toliko snega kot letos le na vsakega pol stoletja
Letošnjo zimo so Karavanke zasnežene kot že dolgo ne, pri domu na Zelenici je te dni več kot 2 metra snega. Miha Pavšek: „Statistično gledano je tako veliko snega, v visokogorju ga je še okrog meter več, le na vsakih 50 let. Zato imamo občasno težave z merilnimi napravami na tamkajšnjih vremenskih postajah, ki delujejo v okviru projekta, saj so trenutno nekatere tudi več kot meter pod površino snežne odeje. Po drugi strani pa smo z novimi postajami pridobili veliko zanimivih podatkov, ki kažejo, da sta vreme in z njim podnebje v tej visokogorski pokrajini drugačna kot pa v sosednih Julijskih in Kamniško Savinjskih Alpah.“

Zasnežena gorska pokrajina je najprimernejša učilnica
Udeleženci so uvodni sobotni predavanji nadgradili z obsežnim delom na terenu, kjer so spoznali rokovanje in uporabo - vsak svoje, seveda - plazovne žolne in iskanje s pomočjo sonde ter odkopavanje ob pomoči lopate, zadnjega sestavnega dela tako imenovanega lavinskega ali plazovnega trojčka oz. obvezne opreme v zasneženih gorah. Posebej zahtevno je branje zgodovine snežne odeje in njegovo nadaljevanje - preizkus stabilnosti posameznih plasti v njej oziroma verjetnosti za sprožitev snežnega plazu ali na kratko: koliko, kdaj in kje lahko zdrsnejo snežne gmote oziroma kdaj je še čas, da obrnemo in preprečimo, da bi zdrsnili z njimi tudi mi. O napravah z vgrajenim GPS-sistemom že vemo nekaj, manj pa o tem, kaj od tega in kdaj uporabiti v zasneženi pokrajini ter kako zanesljivi so tovrstni podatki. Kljub ustrezni opremi in izkušnjam, lahko naredimo za svojo varnost pred snežnimi plazovi vedno še nekaj več, o čemer nas je na zadnjem večernem predavanju podučil prekaljeni lavinski praktik.

V nedeljskem jutru smo prisluhnili še predavanjema o vremenskih informacijah v času snežnih razmer ter o lavinskih biltenih kot sestavnemu orodju varstva pred snežnimi plazovi. Ob zaključku so nam člani DGRS Tržič pokazali še reševanje zasutega v plazu z lavinskim psom, predstavnik trgovine z gorniško opremo pa delovanje ABS – lavinske zračne blazine, ki je vse bolj priljubljena med »freeriderji« - ljubitelji smučanja po nedotaknjenem snegu izven urejenih prog. Med udeleženci so bili tako začetniki zimskega gorništva kot tudi taki, ki so že imeli opravka s snežnimi plazovi. Ob koncu tečaja smo si bili vsi edini o uspešnosti tečaja ter o tem, da je tovrstno izobraževanje vseživljenjsko, zato ga velja ponoviti oziroma obnavljati tovrstna znanja. Letošnja zima bo v gorah še dolga, pa čeprav šele marec ali sušec postopoma postavlja vremenske okvire nazaj na svoje mesto. 

Sodelavci projekta NH-WF z GIAM ZRC SAZU 
Pripravil: Miha Pavšek  

eXTReMe Tracker