Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nove markacije na evropski pešpoti E6

sobota, 29. september 2007, ob 05:28, Marko Renčelj, ogledov: 2379

Večer, Narava, gore in ljudje: Markacisti PD Radlje ob Dravi so s smernimi tablami in markacijami označili 35 kilometrov poti od radeljskega mejnega prehoda do Partizanke

Nove markacije na evropski pešpoti E6


Markacisti PD Radlje ob Dravi so s smernimi tablami in markacijami označili 35 kilometrov poti od radeljskega mejnega prehoda do Partizanke. Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana je dolga tristo kilometrov


Celotna pot E6 poteka od Roskilda pri Köbenhavnu na Danskem do Kastava nad Reko. Odprta je bila leta 1975. Pobudo za ureditev poti skozi Slovenijo je dal inženir gozdarstva dr. Milan Ciglar, po katerem se danes ta del poti tudi imenuje. Za evropske pešpoti skrbi v naši državi Komisija za evropske pešpoti, ki so jo v letu 2000 ustanovili Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev. Sprva so za pot skrbeli koordinatorji v posameznih enotah Zavoda za gozdove, zdaj, po sprejemu zakona o planinskih poteh, pa so skrb prevzela posamezna planinska društva, ki skrbijo tudi za oznake in markacije na slovenski planinski transverzali.
Njihova želja je, da bi čim več ljudi sodelovalo pri popularizaciji evropskih pešpoti in pohodništva, spoznavanja lepot naše domovine, slovenskega turizma, varovanja naravne in kulturne dediščine. Vabijo s sloganom: “Spoznavajte popotnike po evropskih in drugih pešpoteh, prispevajte k sožitju, sporazumevanju in miru v svetu.
Komisijo za evropske pešpoti v Sloveniji vodi Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije in predsednik PD Sevnica. Povedal je, da so se nekdanje poti spremenile v ceste in da bodo spremenili nekatere trase, najprej pa traso od Slavnika do Strunjana, da bodo pohodniki namesto po asfaltu lahko hodili spet po planinski poti. Sredstva za urejanje poti bodo dobili iz kmetijskega in okoljskega ministrstva.
Sicer pa so poleg napisanih vodnikov po poteh, animatorji posamezna planinska in športna društva, ki organizirajo pohode po posameznih delih. Pot vodi po večini po redko naseljeni pokrajini, kjer ni veliko gostišč in praviloma niso odprta vsak dan, kar pohodniki seveda pogrešajo. Pogrešajo pa tudi urejena počivališča, kakršna so bila pred dvajsetimi leti. Tudi na predzadnjo septembrsko nedeljo je bil Partizanski dom na Mali Kopi zaprt. Izkušeni planinci so povedali, da je ta dom problematičen že lep čas, posebno v poletni planinski sezoni, ko se upravitelj doma niti ni potrudil napisati obvestila, do kdaj bo dom zaprt, zato tudi žiga ni bilo mogoče dobiti.

Malo ljudi na zanimivi poti
Na evropsko pešpot, ki se v Sloveniji začne na mejnem prehodu Radlje, prihajajo tujci iz raznih dežel Evrope, predvsem Avstrijci, Švicarji in Nemci. Narašča tudi zanimanje pohodnikov v Sloveniji, zato so markacisti, člani PD Radlje ob Dravi, ponovno s smernimi tablami in markacijami označili 35 kilometrov poti od radeljskega mejnega prehoda do Partizanke. Njihova predsednica Simona Hlade je povedala, da so delo pričeli že maja in da ves prosti čas namenjajo ureditvi tega dela evropske pešpoti.
Letos se je v vpisno knjigo na meji podpisalo samo 59 pohodnikov, preberemo pa lahko, da so navdušeni nad lepoto in pestrostjo pokrajine, po kateri je speljana pot. Odgovore na vprašanje, kateri so razlogi za razmeroma slab obisk poti, najdemo na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Tam izvemo, da več kot polovica vprašanih meni, da je treba preveč hoditi po kolovozih, asfaltnih cestah po nižavju, na drugem mestu je pomanjkanje informacij o evropski pešpoti in slabo označevanje, markiranje, teh poti.
Dobro reklamo je letos pešpoti E6 naredil tudi ameriški veleposlanik pred koncem službovanja v Sloveniji, ki je prehodil celotno pot ter se pohvalno izrazil o lepotah in raznolikostih ob njej.
“Vsako leto prehodi celotno pot okoli 20 Slovencev,“ nam je povedal Jože Prah, “in vsako leto je kakšen pohodnik več.
Postojanke bomo opremili s samostoječimi žigi, da bo tako lažje priti do njih, škoda le, da se bodo ljudje manj srečevali z domačini, kar je tudi eden od namenov poti.“
Zaradi sprejetega zakona o planinskih poteh tudi takih problemov, ki je nastal na sestopu v Vuhred, ne bo več. Kmet je z velikim kupom silaže zaprl skoraj 20 metrov poti in tako prisilil pohodnike, da se ob ozkem plotu tiščijo mimo. Jože Prah je prepričan, da bo z novim zakonom o planinskih poteh tudi to urejeno: “Vsak dan ljudje zapirajo poti, zato se najprej z njimi pogovorimo, če pa ne gre drugače, pač speljemo pot drugje.“ Podobno meni tudi mag. Uroš Vidovič, podpredsednik PZS in član komisije za evropske pešpoti, ki je prepričan, da bo z novim zakonom o planinskih poteh odpravljenih veliko problemov glede označitev in vzdrževanja poti ter da služnostne pravice ostajajo skoraj za 10 tisoč kilometrov planinskih in pohodnih poti.

URŠKA ŠROGAR



Ob pešpoti E6 za Radljami ob Dravi (Urška Šprogar)


“Mahovi hitro prerastejo smerokaze,“ pravi Simona Hlade, ko čisti manj kot dva me

Čudoviti svet Sv. Antona
Dobro uro pod Malo Kopo stopamo proti vrhovom Pohorja, in sestopimo v čudoviti svet Sv. Antona. Osrednji del kraja, ki se razprostira na več kot dveh hektarjih površine in šteje nekaj manj kot 250 prebivalcev, najvišji vrh doseže točko 854 m pri cerkvi sv. Antona. Ta vrh se preko sedla veže na greben, ki seže ob vznožje smučišča Kaštivnik. Iz starih listin izvemo, da so se v preteklosti za kraj uporabljala različna imena, današnje poimenovanje pa je nastalo po letu 1684, ko so na hribu zgradili cerkev, posvečeno sv. Antonu, ki je kmalu postala priljubljena božja pot in nudi mnogotere priložnosti za prijetna doživetja in nova srečanja. To je kraj, ki je lep v vseh letnih časih in ob vsaki uri dneva. V nedeljo je bilo tod še posebno svečano, ko so prizadevni krajani sami in s prostovoljnim delom zgradili nogometno igrišče, ki ne bo samo športni objekt, pač pa tudi prostor za druženja vseh prebivalcev, predvsem mladih. Sem vabijo goste kmetije odprtih vrat, marsikoga pa preprosto pritegnejo opojni vonji travniškega cvetja, bistri potoki in gozdni sadeži. (ušp)


Planinci in krajani ob novem igrišču pri Sv. Antonu (Urška Šprogar)

eXTReMe Tracker