Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Sonca se je treba naužiti zgoraj

nedelja, 30. september 2007, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 2671

Delo - Danica Velkavrh: Vodiška planina, Kamna Gorica in Kropa

Objavljeno: Delo, sreda, 26.09.2007 - TRIP


Vodiška planina, Kamna Gorica in Kropa

Sonca se je treba naužiti zgoraj

Če hočete ujeti lepo cvetoče rože na oknih doma na Vodiški planini in tople sončne žarke zgodnje jeseni, se tja odpravite čim prej – Nekaj časa pa si vendarle pustite še za prelepo Kamno Gorico pod njo in Kropo


Množica markiranih in tudi neoznačenih poti v okolici Krope omogoča, da si zlahka izberete izlet po želji. Vodiško planino in Kamno Gorico ali Kropo, ki si bo po zadnji vodni ujmi gotovo kmalu opomogla, se da obdelati v enem dnevu. Na planini navdušujejo narava in prijazni ljudje v domu. Tudi kaj dobrega je vedno na štedilniku. Ob vračanju v dolino pa skoraj ni mogoče mimo lepih fužinarskih hiš in oken s kovanimi mrežami, vigenjca in plavža, ne da bi ustavili avto in se sprehodili med njimi. A sonca se je treba naužiti nad Kropo, saj ozko dolino obsije le za kratek čas.

Kropa je izhodišče za lepe planinske pohode na alpsko planoto Jelovico, ki sega na zahodu do Save Bohinjke, na jugu do Selške Sore. Na jugu je planota višja kot na severu. Poti so povsod lepo markirane, ob njih lahko vidimo opuščene rudnike železove rude in spomenike druge svetovne vojne. Ni se bati, da bi se izgubili, a vseeno vas lahko po Kropi in poteh nad njo popeljejo tudi vodniki iz Kamne Gorice: Franc Krvina (04/533 66 72), Janez Krvina (04/533 64 60) in Franc Erman (04/531 45 86).
Od župnijske cerkve sv. Lenarta je približno uro hoje do Partizanskega doma na Vodicah (1118 m). Tisti, ki niste za hojo, se lahko peljete z avtom s Spodnje Lipnice. Vodiška planina je zdaj še polna planincev.

Jamnik
Strma in vijugasta asfaltirana cesta pelje iz Krope proti vzhodnemu pobočju Jelovice do vasice Jamnik (864 m), v kateri živi 44 prebivalcev. Med zadnjo vojno je bila vas pomembna partizanska postojanka, ki so jo okupatorji 1944. leta požgali. V vasi spominjata na tragedijo dva spomenika, v njej pa stoji tudi zidana baročna kapelica iz druge polovice 19. stoletja s freskami svetnikov. Na koncu grebena, poraslega s travo, je na razgledni točki, ki »nese« daleč po Gorenjski, gotska cerkvica sv. Primoža. Proti severozahodu je na pobočju Jelovice ohranjena partizanska tiskarna, ki je delovala jeseni 1942. leta.

Partizanski dom
Partizanski dom na Vodiški planini (04/531 52 93) je v lasti ZB iz Radovljice. Tam je že pet let Ljubo Cvetko, ki je desna roka sinu Mitji, oskrbniku. Z oken doma in vso pot do njega vas s travnikov pozdravljajo zadnje poletne rože. Ljubo je kuhar z dolgoletnimi izkušnjami. Kuhal je na barki, najprej deset let pri Splošni plovbi, do upokojitve pa še na izolski ribiški ladji. Zdaj se je ustalil na planini. V glavnem kuha domače jedi, od enolončnic do golažev in pečenk. Dom, ki je odprt vse leto, je primeren tudi za seminarje in šole v naravi.
Od tam lahko nadaljujete pot do Dražgoš (tri ure), Goške ravni (ura in pol), Taleža (tri ure in pol), čez Rovtarico proti Bohinju pa je 45 minut z avtomobilom.
Včasih so na Vodiški planini pasli tudi krave, to poletje pa sta pozvanjali okoli doma le dve, oskrbnikovi. Ljubo jima je zbil hlev in od maja sta bili gori. Zdaj sta že v dolini. Gostje Partizanskega doma so v glavnem domači planinci, nekaj je tujcev. Nekateri prespijo, v glavnem pa gredo naprej ali se vrnejo proti Kamni Gorici, kjer je tudi kaj videti.

Langusov rojstni kraj
V Kamno Gorico, staro fužinarsko naselje v ozki dolini potoka Lipnice, radi pridejo tisti, ki jim je všeč spuščanje razsvetljenih barčic za gregorjevo. Začetki železarstva segajo tam v 14. stoletje, plavž je obratoval do leta 1872, v vigenjcih pa so ročno izdelovali žeblje do sredine prejšnjega stoletja. Izstopajo podjetniške oziroma fužinarske hiše, Langusova, Tomanova in Kapusova. V tem kraju se je 1792. leta rodil slikar Matevž Langus, ki je bil v mladeniških letih tudi sam kovač žebljar, dokler se v Celovcu in pozneje na Dunaju ni izučil slikarstva. Leta 1821 je odšel v Ljubljano in se posvetil portretiranju in sobnemu slikarstvu. Po dveletni epizodi v Rimu in Neaplju je od leta 1826 spet živel v Ljubljani, kjer je, star 63 let, tudi umrl.

Kropa
Lahko pa kajpak obiščete tudi Kropo, kjer v Kovaškem muzeju v Klinarjevi hiši vedno odkrijete kaj novega. Reka Kroparica, ki izvira pod Črnim vrhom (1307 m) in teče skozi ozko dolino, je imela včasih tako vodno moč, da je je bilo dovolj za vse kroparske fužine, vigenjce, mline in žage. Železarsko tradicijo nadaljujeta Plamen in Umetnokovinska obrt. Celoten stari del Krope je sicer kulturnozgodovinski spomenik. Vse pa spominja na začetek razvoja naselja, ko se je gozdno železarstvo z rudnih nahajališč na Jelovici začelo seliti v dolino k potokom.

Danica Velkavrh

eXTReMe Tracker