Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prosto plezanje

AR 5/1980 - Nada Mlač: V preteklem letu se je povečalo zanimanje za prosto plezanje starih smeri v ...

... Wettersteinu, Kaiserju, Berchtesgadenu, Dolomitih, Urnskih Alpah, Rätikonskih Alpah in tudi v Zahodnih Alpah.

Nekaj navez je opravilo prve proste ponovitve smeri, ki imajo oceno mestoma 5 b in 5 c, naša ocena pa bi bila VII+ in VIII, če bi vzeli za osnovo Pumprisse, ki je ocenjena s VII. Ta smer je proti koncu leta 1978 doživela prvo žensko ponovitev, ki jo je opravila Nemka Christel Feederle s Švicarjem Hansom Howaldom. Preplezala sta tudi Phillip-Flammovo smer v Civetti, Carlessovo v Torre Trieste in še druge prve proste ponovitve, med njimi zahodni greben Salbitschijena v švicarskih Alpah; vse v letu 1978.

V Dolomitih je že bilo na stotine takih ponovitev in to že kdaj! Na primer: smer Vinatzer v Marmolati in smer Comici-Benedetti v Civetti sta bili prosto preplezani že v zgodnjih sedemdesetih letih!

V Civetti sta Anders Lundahl in Eva Selin (Švedska) ponovila Smer prijateljev v severozahodni steni. Plezala sta 10 ur in to prosto, le v rumenem, krušljivem stebru (VI) sta naredila majhno varianto. Naslednji dan sta preplezala tudi Sollederjevo smer.

Peter Livesey je z Nikkom Mailanderjem, ki je poleg Kurta Alberta in Richarda Mühe eden izmed vodilnih nemških prostih plezalcev, preplezal Lacedellijevo smer v zahodni steni Cime Scotoni. Vstop sta ocenila z VIII (6 a) in dve mesti z več kot VI+ (5 a/b). Resna smer, ki je v zgornjem delu celo krušljiva.

Jugovzhodni steber Pilastro di Rozes v Tofani (600 m) je klasična smer in prava poslastica za prosto plezanje; v njej sta 2,5- in 1-metrski napušč, med njima pa je okrog 100 metrov solidne plezarije z oceno VII (5 b). Smer ima 3 raztežaje VII, 2 raztežaja preko VI+ in ključno mesto VII+ (5 c/ 6 a), ki poteka preko večjega napušča.

Največji uspeh je prav gotovo prva prosta ponovitev smeri Brandler-Hasse v Rotwandu, ki je danes brez dvoma najtežja dolomitska smer. Plezalca sta med plezanjem uporabila 6 klinov in to v sedmem raztežaju (dalo bi se splezati ta del, če ne bi bilo klinov, ocena pa bi bila prav gotovo več kot 6 c = več kot VIII!). Plezanje po tej 500-metrski steni je ves čas napeto, težko in obenem lepo, z raztežaji: VIII, V, V, V, VII/A1, VIII, VII, VIII, VI, V, VII+ (3 raztežaji 5 c/ 6 a, 2 raztežaja 5 b). Smer primerjata s klasično smerjo Astroman v Yosemite parku, vendar Livesey pravi, da jo raje primerja z najtežjimi smermi v Diamondu, vendar je ta le daljša in celo malce težja.

Livesey in Mailander sta bila tudi v Vercorsu (Francija), kjer sta opravila lepo število prvih prostih ponovitev: Are de Circle v Gerbieru (450 m, 4 raztežaji VII /5 b/ v spodnjem delu, ključna mesta VII - VII+ /5 b in 5 c/, ki so v zajedah nad jamo); Desni steber v Gerbieru (250 m, 4 raztežaji VII+ /5 c/, dva z vonjem po 6 a - VIII). Opravila sta tudi prvo ponovitev na sploh in obenem prosto ponovitev Direktne smeri v Pilier de la Double Breche (250 m, VII-VIII /5 c - 6 a/).

V Švici so plezalci prostega plezanja odkrili čudovito področje Handegg-Grimsel, ki ga primerjajo z Glacier Point Apron v Yosemitih.
Do sten je lahko priti, saj so le 15 minut stran od ceste, poleg tega je možno taboriti (Ne onesnažuj okolja!). Z avtom je treba iti iz Berna proti prelazu Grimsel, preko Interlakena- Meiringerja do Handegga, vendar je cesta od novembra do maja zaprta. Večina smeri je dolga 11 raztežajev, ki so večinoma dolgi 40 metrov, najti pa je mogoče tudi 45-metrske. Smeri so že opremljene s klini - svedrovci. Sestopi so še posebej pripravljeni in to so: Schiefer Fraum, Boulder Highway in Zufallsweg. Najlepše smeri: Spiegelwez, Siebenschlafer, Boulder Highway in Quarzriss. Vse te smeri so preplezali šele leta 1979.

Tudi Nemci se lahko pohvalijo z dvema takima središčema. Prvo središče je dolina Danube, ki je južno od Stuttgarta. Pečevje doseže višino do 180 metrov, večina smeri pa je ocenjena z več kot VI (5.10).

Drugo tako področje je Rhineland Pfalz - zares ogromno področje z neštetimi stolpi in pečinami, ki so posejani po gozdu. Leži ob francoski meji zahodno od Rhine v okolici Karlsruheja. Skala je prvovrstna, višina teh stolpov je do 100 metrov. Smeri so lahke, pa tudi težke, vse pa imajo dobro zavarovana stojišča s svedrovci.

Nada Mlač


Od kod »gužva«?

Kavboj pride v saloon:
»Hitro viski, gužva bo!«
Nato:
»Še en viski, gužva bo!«
Nato:
»Pa še enega, gužva bo!«
»Zakaj?«
»Ker nimam denarja, da bi plačal.«

Ta vic je leta 1972 prinesel na zimski alpinistični tabor v Kamniški Bistrici pokojni Ivan Cverlin. Takoj je postal izredno priljubljen. V deževnem dnevu smo si v balvanu Sivnici nad Lepim kamnom poiskali plezalni odstavek, se domenili za pravila, kje in kako se je dovoljeno prijeti, in začeli. Pod steno in v njej je torej bila »gužva«. Ime se je pojavilo iz dobre volje in brez kakšnega omalovaževanja. Seveda pa ima kljub temu le bolj omejen pomen in si bomo morali za plezanje po balvanih izbrati kakšno primernejšo oznako. Morda pa lahko počakamo, da bo začel krožiti kakšen boljši vic.

France Malešič
 


Za G-L priredil: Genadij Štupar 

Kategorije:
Novosti PLE SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti