Primorske novice - Helena Race: Plezalna smer v steni nad Ospom je zaprta, da plezalci ne bi motili ptice, ki tam gnezdi. 
Da bi obvarovali gnezdišče sokola selca v steni nad Ospom, sta se Zavod RS za varstvo narave in Planinska zveza Slovenije dogovorila, da bosta za nekaj mesecev zaprla eno od številnih tamkajšnjih plezalnih smeri. Nadejajo si, da bodo s tem dogovorom utrli pot usklajevanju interesov plezalcev, živali, rastlin in domačinov na tem koščku narave, ki je izjemen tudi v svetovnem merilu.
Sokol selec gnezdi marca, aprila in maja. V tem času bo plezalna smer nad Ospom, kjer ima gnezdo, zaprta.
OSP ► Gnezdo sokola selca so v steni nad Ospom prvič opazili pred 13 leti, prav čezenj pa poteka ena od plezalnih smeri (imenuje se Internacionala).
“Plezanje čez gnezdo je bil najverjetnejši vzrok, da gnezdenje ni bilo vedno uspešno. Zalo smo predlagali, da bi plezalno smer marca, aprila in maja, v času gnezdenja te ptice, zaprli," so sporočili iz Zavoda RS za varstvo narave.
Sova se je preselila
Predlog so v Planinski zvezi sprejeli in pripravili obvestila, ki jih bodo postavili ob vznožju osapske udornice in na začetku plezalne smeri. Sokol selec, ki velja za eno najhitrejših bitij, saj doseže hitrost do 300 kilometrov na uro, ko se z zloženimi perutmi spusti proti plenu, je tudi ena najbolj ogroženih vrst. Na Kraškem robu so poleg gnezda v Ospu opazili le še eno.
V Osapski steni pa domujejo tudi druge ogrožene vrste; tam gnezdi planinski hudournik, zadržuje se edina kolonija mestnih lastovk v naravnem okolju na Kraškem robu, dom si je nad Ospom ustvarilo pet parov puščavca, pet parov skalnih golobov in par krokarjev. Za zdaj tam prebivajo in se uspešno razmnožujejo kljub množicam obiskovalcev, nekatere pa so se že preselile. Miru v steni ni več našla sova velika uharica, ki si je naredila gnezdo na manj ugodnem mestu in bliže tlom, kjer je njen zarod bolj izpostavljen nevarnostim, pravi mag. Barbara Vidmar s piranske enote Zavoda RS za varstvo narave.
Območje pa je izredno občudjivo tudi zaradi rastlinskih vrst. “Tu raste tomassinijeva popkoresa, ki so jo v Ospu tudi prvič opisali. Tu je njeno klasično nahajališče. raste pa le na petih mestih po vsem svetu; tri njena rastišča so v Sloveniji, eno na Hrvaškem in eno v Italiji," pravi Vidmarjeva.
Ljudje prinašajo invazivne vrste
Med lanskim pregledom rastišča te blazinaste rastlinice z drobnimi belimi cvetovi. ki jo mnogi zamenjajo z mahom, so ugotovili, da je njeno stanje sicer stabilno, opazili pa so jo tudi odtrgano in odvrženo na tleh. Ko plezalci zastavijo smer, počistijo steno in z nje odstranijo rastline, pri čemer se verjetno niti ne zavedajo, za kako izjemne vrste gre. Tudi ko dostopajo do plezalnih smeri, nevede mendrajo ogrožene polstepske travniške vrste, ki v Ospu uspevajo na kamnitem drobirju, še dodaja Vidmarjeva.
Po drugi strani pa se je v zadnjih letih v steni pojavilo veliko invazivnih vrst (ena od njih je pajesen), ki so jih tja najverjetneje zanesli prav številni obiskovalci. Zdaj so se na planinski zvezi ponudili, da bi jih plezalci lahko pomagali odstranjevati.
HELENA RACE
Dogovor o zaprtju plezalne smeri v Ospu
Zavod za varstvo narave - 27. 2. 2014
Piranska območna enota Zavod RS za varstvo narave in Planinska zvezo Slovenije sta se dogovorili za začasno zaporo ene od sicer številnih plezalnih smeri v Ospu. Smer, ki je začasno zaprta namreč poteka prav čez gnezdo v evropskem merilu ogrožene vrste ptice sokola selca (Falco peregrinus) v Sloveniji redkega gnezdilca skalnih sten, ki jih obdaja odprta kulturna krajina.
Z ornitologi Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija smo v lanskem letu zabeležili gnezdo sokola selca v stenah Ospa prav na poteku ene izmed plezalnih smeri, imenovane Internacionala. Plezanje čez njegovo gnezdo je bil najverjetnejši vzrok, da v zadnjih trinajstih letih, odkar ta vrsta tu gnezdi, gnezdenje ni bilo vedno uspešno. Zavod RS za varstvo narave je zato predlagal, da plezanje čez gnezdo v času gnezdenja te ptice tri mesece (marec, april, maj) ne bi potekalo in predlog so v Planinski zvezi Slovenije sprejeli.
V nadaljevanju smo na Zavodu RS za varstvo narave je pripravili vsebino obvestila plezalcem v treh jezikih, plezalci pa so obvestilo izdelali na svoje stroške, ter ga pritrdili na vidno mesto ob vznožju Osapske udornice ter na začetku plezalne smeri v sami steni. Obvestilo so objavili tudi na svojih spletnih straneh ter ga posredovali v vse slovenske plezalne klube. Potekajo dogovori, da bi obvestili tudi planinske zveze sosednjih držav ter Češke, Slovaške in Poljske.
Skupaj si nadejamo, da bo to utrlo pot dogovarjanja in usklajevanja interesov plezalcev, rastlin, živali in prebivalcev pod stenami, najprej v Ospu, kasneje tudi na Kraškem robu, drugod po Sloveniji in Evropi. Tako si predstavljamo pot, ki pripomore k sobivanju ljudi in ohranjanju narave.