Ivan Rozman: V nedeljo smo Barbara, Matej, Srečo in moja malenkost izkoristili fantastično vreme in povlekli špuro v hrib - Matej in Srečo z Bistrice, midva z Barbaro pa sva začela na Ravneh.
Vzpon po smučišču K2 in že prej po K1, je potekal v fenomenalnih razmerah, sneg je bil pomrznjen in psi so grabili kot za stavo, vsak je lahko izbral oz. potegnil svojo smer.
Na vrhu muzejske dvosedežnice Kobla 2, krenemo levo in nekaj časa sledimo trasi družinske proge in nato naravnost, mimo lovske koče za Malim vrhom, na Baško sedlo.
Od "dvojke" naprej, smo bili na terenu prvi in v dobrih 20 centimetrov suhca vtisnili svežo sled >>>
Pri lovski koči na Baškem sedlu sicer vleče, vendar mi se ne damo motiti. V zavetju si privoščimo dobrote iz nahrbtnika, poklepetamo, se naužijemo razgledov in pogledov protje Primorski, rečemo dve-tri gospodarskotehnične in po obveznem fotošutingu spet stopimo na smuči in hajd dajle.
V izogib spustu in ponovni hoji navkreber predlagam, da skozi gozd prečimo pobočje, si tako prihranimo kar nekaj višincev in uspelo nam je.
Iz "goše" nas je naplavilo "direkt" na ravnino na družinsko progo. Špura proti vrhu je že bila potegnjena, z desne pa se je bližala grupa, katera je napadla iz Soriške - Šavnik - K3.
Vsem, prav vsem, z nami vred se je smejalo do ušes - pomislil sem na tisto: "če ne bi imel ušes, bi se smejal okrog glave".
Lagano - sportski, kot mi to pač znamo, se zaženemo p'rke gor in kmalu dosežemo cilj ture in najvišjo točko tega dne - vrh smučišča Kobla, takoimenovani K3, 1480 metrov nad morjem.
Na vrhu spet vleče kot p*****a, zato si pomagamo v razkošen bivak pod postajo sedežnice (muzejske, da ne bo pomote).
Sledi podobna situacija, kot tri odstavke prej, edino razgled, tokrat proti severu, kaže popolnoma drugačno sliko. Bohinjska kotlina je v celoti pod snegom in če bodo vsaj nočne temperature v stanju, v kakršnem je moj bančni račun, bo smuka do doline možna še dolgo v marec ... fingers crossed ...
Dragi bralec, kar sledi ... ne znam opisati z besedami ... predstavljaj si ... ne, ne bo šlo ...
Vsem se zahvalim za družbo in do snidenja ...
Ivan