Slovenec, ponedeljska izdaja (1934): Strmoglavil s stene - Naslednik princ Leopold
Pariz, 18. febr. A A. Havas poroča iz Bruslja: Belgijski kralj se je smrtno ponesrečil na pečinah Marc les Dames v bližini Namurja. Pokojni kralj je bil navdušen planinec in se je včeraj odpeljal z avtomobilom na izprehod. Spremljal ga je samo osebni sluga. Avtomobil je krmaril kralj sam. Ko je kralj prispel v bližino navedenih gričev, je ustavil vozilo in pustil pri njem slugo. Sam pa se je povzpel na gričevje. Ker kralja dolgo ni bilo nazaj, se je sluga odpeljal z avtomobilom v bližnjo vas, odkoder je telefoniral v Bruselj. Iz Bruslja so takoj prihiteli številni organi, ki so začeli takoj iskati pogrešanega kralja. Našli so ga šele ob 2. zjutraj pod neko steno. Kaže, da je pokojni kralj strmoglavil čez steno in se pri tem smrtno ponesrečil.
Pariz, 18. febr. A A. Tragična smrt belgijskega kralja Alberta je napravila na vsej francoski javnosti najgloblji vtis. Pokojni kralj Albert je bil v vsej Franciji zelo popularen. Znan je bil izza svetovne vojne kjer se je proslavil kot kralj-vojak. Raz vseh javnih poslopij vejejo žalne zastave.
Jutri odpotuje v Bruselj predsednik francoske vlade Doumergue z ministrom Herriotom in Tardieujem, da se pokloni ostankom pokojnega velikega kralja. Pogreba pa se v imenu Francije udeleže predsednik republike Lebrun, zunanji minister Barthou in minister vojske maršal Petain.
Pariz, 18. febr. A A. Havas poroča iz Bruslja, da je maršal belgijskega dvora grof Pathoula v zvezi s smrtjo belgijskega kralja Alberta davi izdal ta-le komunike: Posmrtne ostanke Nj. Vel. belgijskega kralja so davi ob 3.10 prenesli v dvorec Laeken. Kmalu nato so prispeli člani vlade, da se poklonijo preminulemu vladarju. Nj. Vis. princ Leopold, ki se nahaja v Švici, je bil takoj obveščen o tragičnem dogodku. Pričakuje se, da se vrne iz Švice nocoj. Za nocoj se pričakuje tudi prihod drugega vladarjevega sina Nj. Vis. princa Karla, ki se nahaja v Ostendu. Tekom noči se je vršila seja ministrskega sveta. Sklepe seje bodo objavili, čim se v Bruselj vrne Nj. Vis. princ Leopold.
Bruselj, 18. febr. A A. O tragični smrti Nj. Vel. kralja Alberta se doznavajo te-le podrobnosti: Ministrski svet se je sestal davi ob 6 v gradu Laeken. Ministrski predsednik grof De Brouqueville je obvestil člane, da prvotna verzija o avtomobilski nesreči pokojnega kralja ni točna in da se je tragični dogodek odigral tako-le:
Nj. Vel. krali Albert je snoči odšel z avtomobilom na izlet. Peljal se je v Marc les Dames. To gričevje leži v okolici Namurja. Ker je sam vodil avtomobil, ga je spremljal samo njegov osebni sluga. V bližini navedenega gričevja je kralj ustavil vozilo in dejal slugi, da pojde na krajši peš izlet, sluga pa naj varuje avtomobil. Dejal mu je: »Ostani tukaj. Kmalu se bom vrnil.« Ker pa kralja dolgo ni bilo s sprehoda nazaj, je sluga zavozil do bližnje vasi, in odtod telefoniral v Bruselj, kaj se je pripetilo. Iz Bruslja so bili takoj izdani potrebni ukrepi. Na lice mesta se je pripeljalo potrebno število organov, ki so s prebivalci bližnjih vasi začeli pregledovati gričevje in iskali pogrešanega vladarja. Končno se jim je ob 2. po polnoči posrečilo najti vladarja pod neko steno. Bil je mrtev.
Prvotna verzija o avtomobilski nesreči, ki da se je pripetila kralju, je zatorej brez podlage. Predsednik vlade je nato takoj obvestil člane kraljevske rodbine o tragičnem dogodku. Svoje sporočilo je predsednik vlade izpopolnil s temi podrobnostmi: Pravkar sem videl mrtvega kralja. Najprvo so ga položili na vojaško postelj. Njegov obraz mu je miren. Rekel bi, da spi. Samo na zatilniku ima majhno rano.
Globoka žalost ljudstva
Pariz, 18. febr. AA. O tragični smrti pok. belgijskega kralja Alberta se doznavajo še te-le podrobnosti: Kraljevo truplo je našel njegov osebni ordonančni oficir baron Jaques de Dixmuide. Mesto, kjer ga je našel, je bilo okrvavljeno. Vse kaže da je nesrečni kralj padel z neke 12 m visoke stene na rob druge stene. Tu so ležala njegova očala. Pokojni kralj Albert je bil znan alpinist. Izvršil je številne zelo nevarne ture. Najraje je hodil v gorovje centralnih Alp in na Apenine. V zadnjem času je obiskoval tudi vrhove Arden. Vest o tragični smrti priljubljenega kralja je napravila na vse belgijsko ljudstvo najgloblji vtis. Župani vseh večjih mest so pozvali gledališča, kinematografe in druga zabavišča, naj zapro v znak žalosti svoje dvorane. Vse športne zveze so odpovedale športne prireditve. Pred uredništvi listov se zbirajo velikanske množice, ki čakajo na podrobnosti o tragični nesreči.
Smrt kralja Alberta so javnosti sporočili danes ob 10 dopoldne z dolgotrajnim zvonenjem. Z vseh javnih poslopij vejejo žalne zastave an pol droga.
Bruselj, 18 febr. Pokojni kralj Albert se je rodil v Bruslju 8. aprila 1875 kot sin princa Filipa grofa flandrijskega. Oženil se je v Monakovem 2. oktobra 1900 s princezo Elizabeto bavarsko, rojeno 25. julija 1876. Na belgijski prestol je stopil po smrti svojega strica kralja Leopolda II. dne 17. dec. 1909, na ustavo pa je prisegel 23. dec. istega leta Leta 1914 pokojni kralj Albert ni hotel sprejeti ultimata tedanje nemške vlade, ki je zahtevala za nemško vojsko prost prehod čez Belgijo. Njegovo kasnejše zadržanje med borbami je zadivilo ves svet. Pokojni kralj Albert si je stekel velike zasluge tudi na znanstvenem in kulturnem polju. Zaradi tega je bil častni doktor najrazličnejših vseučilišč sveta. S tem so ga odlikovale med drugimi univerze v Oxfordu, Cambridgu, univerza Columbia v USA Harvard univerza, univerza Georgesa Washingtona in Katoliška univerza v Washingtonu. Bil je častni član raznih geografskih društev in akademij. Prav tako je imel pokojni kralj Albert visoka odlikovanja iz malone vseh držav sveta. Belgijski prestol bo zdaj zasedel njegov sin princ Leopold kot belgijski kralj Leopold III. Novi kralj se je rodil v Bruslju 3. novembra 1901. Njegova soproga, dosedanja princeza Astrida, je iz Švedske. Njegov brat princ Karol je rojen I. 1903. Njegova sestra princeza Mirija José pa je soproga italijanskega prestolonaslednika.
Slava junaškemu kralju!
Neizmerni žalosti vsega belgijskega naroda se pridružuje tudi sočustvovanje našega ljudstva. Res junaško je vodil svoj narod v najkritičnejših trenutkih, ko je pruska vojska vdrla v njegovo deželo, in je žrtvoval vse, da ohrani čast in svobodo svojega ljudstva. Tudi po vojni, ko so nad njegovo državo prišli hudi narodnostni spori, se je pokazal modrega vladarja, ki je spretno vodil državo skozi najhujše politične in tudi gospodarske težave. Slava mu!
Slovenec, 19. februar 1934