Miha Habjan: Po severnem grebenu se nas je na vrh povzpelo pet od šestih članov
Alpinistična odprava
Satopant 2007
Kronološko poročilo
Tudi letos je PZS skupaj z IMF (Indian Mountaineering Foundation) organizirala mednarodni UIAA tabor, katerega se je udeležilo šest Slovencev in en Indijec. Kot že v preteklosti je bil tudi letos cilj odprave 7075 metrov visoki Satopanth (Satopanth) v Garvalski Himalaji na severu Indije. Odprava je bila namenjena mladim perspektivnim alpinistom za nabiranje prvih izkušenj v visokih gorah Himalaje.
Člani odprave: Miha Habjan (vodja), Ambrož Bajde, Jernej Lanišek, Marijana Prezelj, Mitja Gleščič, Urban Novak, Suresh Polekar (Indija)
Spremljevalna ekipa: Zvezni oficir, sirdar, kuhar, pomočnik kuharja, dva višinska nosača.
Trajanje odprave: od 14. avgusta do 16. septembra 2007.
Satopanth, 7075 m
Časovni potek odprave:
14.08. Odhod z Brnika.
15.08. Dan čakanja v Istambulu.
16.08. Prihod v Delhi, kjer se nam je pridružil Mitja, ki je bil v Indiji že dobre tri tedne (treking v Ladaku). Sestanek na agenciji (Mercury Travels), ki nam ureja vse za odpravo.
17.08. Sestanek na IMF, dobimo kargo.
18.08. Delhi – Rishikesh.
19.08. Rishikesh – Uttarkashi.
20.08. Uttarkashi – Gangotri.
21.08. Gangotri – Bojbasa (3792 m). V Gangotriju približno 40 nosačev začne nositi 66 tovorov. Začne se dostop do baze. Prva aklimatizacija v Bojbasi, dvignemo se za 250 metrov. Vreme slabo.
22.08. Bojbasa – Nandanvan (4337 m).
23.08. Nandanvan – Vasukital (4840 m). Postavimo bazni tabor. Še isti dan se dvignemo na 5000 metrov.
24.08. Počitek v bazi. Mitja in Urban se dvigneta za dobrih 200 metrov.
25.08. Miha, Urban, Mitja, Marijana se po zajtrku skupaj z nosačema, zveznikom, Sureshom odpravimo postaviti ABC. Pot vodi najprej po robu morene, nato se spustimo na ledenik. Prvič zagledamo Satopant. Na poti do ABC srečamo indijsko odpravo, ki je v preteklih dneh osvojila vrh Satopanta in se vrača v dolino. Ob 12. uri postavimo dva šotora na višini 5060 metrov. Vsi Indijci se vrnejo v bazo. Popoldne gremo četverica višje preko ledenika do skalne stopnje, preko katere se vzpneš na sedlo. Zaradi lažje orientacije pot označimo z možici in zastavicami. Dosežemo višino 5360 metrov. Vsi štirje prespimo v ABC. Jernej in Ambrož se ne počutita najbolje, ostaneta v bazi. Ambrož gre vseeno do roba morene na 4960 metrov.
26.08. Miha in Mitja v treh urah opremiva skalno stopnjo z vrvmi in se dvigneva naprej do mesta, kjer se vidi sedlo. Doseževa 5600 metrov. Ambrož pride v ABC in skupaj z Marijano, Urbanom nadaljujejo do začetka skalnega skoka. Vsi se popoldne vrnemo v bazo.
27.08. Počitek v bazi. Suresh in oba nosača nesejo nekaj opreme v ABC.
28.08. Ponoči začne deževati, cel dan slabo vreme. Ostanemo v bazi.
29.08. Po kosilu gremo vsi Slovenci, sirdar, Suresh in oba nosača v ABC. Vreme je slabo, dežuje. Postavimo še en šotor. Ambrož in Jernej se dvigneta za dobrih sto metrov. Prespimo.
30.08. Vseh 6 se odpravi z vso potrebno opremo proti skalnemu skoku. Z nami gredo sirdar, Suresh in oba nosača. Najprej gresta na hrib Mitja in Urban, ki na zoprnem mestu, na višini 5550 metrov napeljeta približno petdeset metrov vrvi. Jernej se pod skalno stopnjo obrne in gre nazaj v ABC. Ob 15.30 na višini 5940 metrov postavimo T1. Ambrož in oba nosača se vrnejo v ABC. Postavimo tri šotore. Zvečer začne deževati, potem snežiti. Miha, Marijana, Mitja, Urban prespimo na T1, Ambrož in Jernej v ABC.
31.08. Ob 12.30 pride Ambrož na T1, za njim pa še en nosač. Sirdar se vrne v ABC in naprej v bazo. Jernej čaka v ABC. Pripravljamo se za naslednji dan, ko bomo poizkusili priti na vrh. Popoldne se Mitja, Urban in Miha dvignemo za dvesto metrov. Dan je dopoldne lep, popoldne nastopijo padavine. Pet Slovencev, Suresh in nosač prespimo v T1.
01.09. Ob polnoči se zbudimo in ob 1.30 nas začne vseh pet hoditi proti grebenu. Indijca gresta dobro uro za nami. Ob odhodu rahlo sneži, megleno je. Na grebenu je indijska odprava pustila pritrjene vrvi, le vmesne sablje so pobrali in odnesli v dolino. Vse vrvi so pod snegom in jih med gaženjem odkopavamo. Na strmih in izpostavljenih mestih napredujemo počasi. Z jutrom pridemo na vršno snežišče. Ves čas gazimo, izmenjujemo se v vodstvu. Z dnevom se vreme izboljša, zjasni se. Počasi napredujemo. Indijca nas dohitita, a vseeno le mi gazimo. Vreme se slabša in kmalu je vse v megli. Zadnji metri so res naporni. Po sedmih urah gaženja ob 11. uri dosežemo Miha, Ambrož, Marijana, Urban, Mitja ter Suresh skupaj z nosačem vrh Satopanta. Fotografiramo se in hitro začnemo sestopati. Ob 13.30 smo že nazaj v T1, Indijca pa prideta nekaj ur za nami. Sam še isti dan popoldne sestopim v ABC, kjer me pričakata Jernej in nosač. Ostali prespijo na T1.
Na vršnem snežišču
02.09. Urban, Ambrož, Marijana, Mitja podrejo naša dva šotora in sestopijo v ABC. Nosač se dvigne na T1 in skupaj z drugim nosačem ter Sureshem podrejo še tretji šotor in prav tako sestopijo v ABC. Podremo dva šotora v ABC, dva pustimo. Večino opreme znosimo v bazo. Ta dan se vsi vrnemo v bazo.
03.09. Vsi člani odprave smo v bazi, nosača gresta v ABC, prineseta še del opreme nazaj v bazo. Sirdar gre v Gangotri po nosače, ker naj bi predhodno zapustili bazo.
04.09. Vsi smo v bazi, čakamo nosače. Zvečer pridejo le štirje.
05.09. Čakamo še ostale nosače. Mitja in Urban se dvigneta do 4960 metrov v smeri proti ABC, jaz se dvignem na Koto XY v smeri proti Bagiratiju 1 dobrih tristo metrov nad bazo. Spakiramo opremo in se pripravimo za odhod v dolino. Pozno zvečer pride še 17 nosačev.
06.09. Ob 8. uri zapustimo bazo na Vasukitalu in se sprva v lepem, kasneje pa v meglenem dnevu spustimo do Bojbase. 21 nosačev nese v dolino 44 tovorov. Dva nosača to noč ne prideteta do Bojbase, prideta naslednje jutro.
07.09. Spustimo se do Gangotrija, spakiramo vso opremo na kombi ter do večera pridemo do Uttarkashija. Skupna večerja vseh čalnov odprave ter vse spremljevalne ekipe.
08.09. Uttarkashi - Rishikesh
09.09. Cel dan v Rishikeshu.
10.09. Rishikesh – Delhi. Popoldne imamo sestanek na IMF.
11.09. Delhi. Sestanek na agenciji.
12.09. Delhi. Urejamo dokumentacijo za kargo.
13.09. Odpeljemo se v Agro na ogled Taj Mahala.
14.09. Delhi. Zvečer imamo večerjo z lastnikom agencije Mercury Travels ter C. N. Kumarjem, najbolj znanim indijskim alpinistom.
15.09. Delhi
16.09. Delhi – Istambul – Brnik
Stoje, z leve: Miha Habjan, Jernej Lanišek, zvezni oficir, Urban Novak, višinski nosač, pomočnik kuharja, Ambrož Bajde, kuhar, sede pa: Marijana Prezelj, Mitja Gleščič, Suresh Polekar, višinski nosač
Zaključek:
Odprava je bila uspešna. Po severnem grebenu se nas je na vrh Satopanta povzpelo pet od šestih članov slovenske ekipe.
Odprava pa je bila uspešna tudi z drugega vidika. Mladi so spoznali celotno logistiko himalajske odprave, od priprav do izvedbe, “boje” z indijsko birokracijo, dolg dostop do gore, bivanje na višini daljše obdobje, razsežnosti himalajskih gora in dolin, itn. Ekipa je ves čas delovala zelo enotno in vsi mladi, brez izjeme, so bili pripravljeni storiti vse, kar je bilo potrebno.
Dejstvo je, da je bila odprava v klasičnem ekspedicijskem stilu, kjer smo uporabljali fiksne vrvi, vmesne tabore in tudi dva višinska nosača. Smiselno nadaljevanje tovrstne odprave bi bilo mlade alpiniste s prvo himalajsko (ekspedicijsko) izkušnjo odpeljati na naslednjo odpravo v gore okoli 7000 metrov, kjer bi plezali izključno v alpskem stilu.
Vreme v času bivanja odprave ni bil dobro oz. idealno, spet pa ne tako slabo, da ne bi mogli doseči vrha. Vrh Satopantha smo dosegli deveti dan po prihodu v bazni tabor. Temu relativno hitremu vzponu gre prepisati dvema dejstvoma. Prvo je to, da so nam Indijci obljubljali pet dni lepega vremena, ki naj bi nastopilo po polni luni, potem pa naj bi spet prišlo slabo vreme. V teh petih dneh smo potem pohiteli in dosegli vrh. Drugo dejstvo pa je, da je bila ekipa zelo homogena, ter fizično in tehnično dobro pripravljena. Vsi so poudarjali pomembne izkušnje iz Zahodnih Alp.
Kljub temu, da Indijci pri organizaciji odprav morda niso tako utečeni kot v Nepalu, Pakistanu, … in da morda tudi niso tako konkurenčni (višje cene odprav), so gore v garvalski Himalaji (pa verjetno tudi drugod v Indiji) še kako zanimive. Veliko je še nepreplezanih sten in neosvojenih vrhov okoli višine 7000 metrov.
V preteklosti so se tovrstne odprave za mlade perspektivne alpiniste izkazale za koristne in upam, da bo tudi letošnji skupini mladim alpinistom morebitna nadaljna pot v visokih gorah naklonjena, varna in polna novih lepih doživetij.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi odprave:
PZS KOTG, Krka d. d., Zavarovalnica Maribor, Mammut, T.e.r.r.a. MSG d. o. o., PD Nova Gorica, Elektro Primorska d. d., Schneider Electric, Elektronabava, Tehmar d. o. o., Maya maya, GRS Kamnik, Občina Kamnik, AO Kamnik, NLB d. d., Gostišče 902-Črnivec, O.K. Prevozi d. o. o., Gostišče pri planinskem orlu - Janez Uršič s. p., Avtoličarstvo Papež, Annapurnaway d. o. o., Varstal d. o. o., Logos Trend d. o. o., Tesarstvo Štebe, Gozdarstvo Pirš, Gozdarstvo Žagar, Avtek d. o. o., Rak Marinka s. p., Občina Domžale, Krajevna skupnost Dob, Alfa-m d. o. o., Dolina adrenalina, Pančo d. o. o., Lesni izdelki Lenart s. p.
Miha Habjan
Fotografije prispevali: Ambrož Bajde, Jernej Lanišek, Marijana Prezelj, Miha Habjan, Urban Novak