Celjska Mohorjeva družba – Stanko Klinar: Vodnik za izletnike in planince – Prva izdaja
Stanko Klinar
DOVJE in MOJSTRANA
Vodnik za izletnike in planince
Fotografije: Margaret Davis, Ivo Jamar, Stanko Klinar, Jože Mihelič, France Urbanija
Oprema: Mihaela Svetek
Prelom Rok Ločniškar
Urednica: Alenka Veber
Izdala in založila:
Društvo Mohorjeva družba
(predsednik Jože Planinšek)
in
Celjska Mohorjeva družba, d. o. o.
(direktor Jože Faganel)
Glavni urednik Andrej Arko
© Celjska Mohorjeva družba, 2007
Natisnila Tiskarna Pleško, Ljubljana, v 800 izvodih.
796.52(234.323.6)(036)
796.52(234.323.6)(036)
913(234.323.6)(036)
ISBN 978-961-218-688-3
COBISS.SI-ID: 229020672
Mehka vezava, knjižica formata serije (11 cm x 20 cm), barvni tisk, 104 strani ... Cena 15 EUR
VSEBINA
Dovje in Mojstrana
Praktični napotki
Dolinski izleti
1. BAJER, 814 m
2. RAVNE, BVAŠČEVA SKALA, 1107 m, Presušnik
3. KLOMA, 1200 m
4. GRANČIŠE, 884 m
5. VRATA, Aljažev dom, 1015 m
6. JERCA, 900 – 1150 m
Sredogorski izleti
7. BOROVLJE, 1476 m
8. BABA (Dovška Rožca), 1891 m
9. BAVHE
10. MEŽAKLA, Jerebikovec, 1593 m
11. ČRNA GORA, Bivak pri Hajnžku, 1350 m
12. MACESNOVEC, 1926 m
13. SLEME, 2077 m, VRTAŠKI VRH, 1898 m
Visokogorske ture
14. KEPA, 2139 m
15. DEBELA PEČ, 2014 m
16. RJAVINA, 2532 m, VRBANOVA ŠPICA, 2408 m, 2299 m
17. CMIR, 2393 m (Begunjski vrh, 2461 m)
18. STENAR, 2501 m
19. BOVŠKI GAMSOVEC, 2392 m
20. DOVKOVA ŠPICA, 2591 m
21. ŠKRLATICA, 2740 m
22. TRIGLAV, 2864 m
Dovje in Mojstrana živita s Triglavom, kot živi Heiligenblut z Glocknerjem, Grindelvvald z Eigerjem, Zermatt z Matterhornom in Chamonix z Mont Blancom. To je zazrtost v »okameneli zanos domovine« (Župančič), ki se je izkazala za izjemno rodovitno v kulturnih in športnih sadovih. Dovški župnik Jakob Aljaž, pobratim tolikerih alpskih pfarrerjev in abbejev, je pred prvo svetovno vojno bil uspešen kulturni boj proti ponemčevalnemu pritisku staroavstrijskega nemškega planinskega društva, in proti koncu svojega življenja se je upravičeno lahko pohvalil: »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga!« To je dosegel z gradnjo slovenskih planinskih koč na Kredarici in v Vratih, in s postavitvijo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z gradnjo konkurenčnih poti (npr. »slovenske« Tominškove poti proti že obstoječi »nemški« Poti čez Prag), kronal pa z znamenito pesmijo, ki je postala himna slovenskih planincev:
| | Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!
Kako me izvabljaš iz nizkih ravan! |
Sedem imen, zaradi katerih vodnik ni smel iziti v založbi PZS, za katero je bil pripravljen >>>