Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Plazovi v očeh geografov

Delo (1984) - Borut Čontala: Snežnim gmotam plačujemo previsok davek

Zdi se, kot da so šele zadnje gmote težkega in mokrega snega spet glasneje opozorile na nevarnosti snežnih plazov in spomnile tudi na to, da jih že trideset let študijsko ne spremlja nobena ustanova, vse od plazovitega februarja leta 1952. S tem sicer ni rečeno, da najbolj ogroženih področij ni nihče varoval pred plazovi, lahko pa bi nevarnosti, ki jih je s številnejšim obiskom zasneženih gora vedno več, bolje poznali.
Slovenski gorski svet je postal bolj grozeč, odkar množično privablja turiste tudi pozimi. Zadnja leta smo komaj kdaj brali, da so plazovi zahtevali žrtev med lovci in logarji, ki razmere poznajo, večji nevarnosti po so izpostavljeni smučarji in drugi izletniki iz dolin, ki so z nevarnostmi snežnih plazov bolj površno seznanjeni. Na slovenskih skupinskih smučiščih sta se doslej zgodili vsaj dve večji nesreči - leta 1937 na severnem pobočju Storžiča v dolini Lomščice, ko je pod plazom umrlo devet smučarjev, in leta 1976 na Zelenici, ko je pod snegom umrlo šest dijakov.

Pet metrov debela snežna odeja
V hladni polovici leta od oktobra do marca, ko višji predeli Slovenije dobivajo padavine pretežno kot sneg, pade na južno obrobje Julijskih Alp od Rezije do Porezna, na Bohinjske gore, Komno, visoke dinarske kraške planote do Snežnika ter na Tolminsko od 1.100 do 1.600 milimetrov padavin na kvadratni meter. Če bi vse prišle kot sneg in če bi ta vmes ne kopnel, bi bila snežna odeja ob koncu tega obdobja debela od 5,5 do 8 metrov, v izjemno snežnih zimah pa bi bila ta številka iz dolgoletnega povprečka padavin za nekajkrat večja. Toliko večja je v letih nadpovprečnih padavin in podpovprečnih trajno nizkih temperatur tudi nevarnost snežnih plazov.
Le nekoliko manjša potencialna nevarnost grozi ob takšnih zimah v spodnji Soški dolini, na Idrijskem in Cerkljanskem ter v Škofjeloškem hribovju, kjer v hladni polovici leta pade od 800 do 1.000 milimetrov padavin, le da je vmes več dežja, približno toliko padavin pa imajo tudi najvišje Kamniško-Savinjske Alpe. Pohorje in Posavsko hribovje ima v teh mesecih le še 550 do 700 milimetrov padavin, še bolj pa se zmanjša nevarnost zaradi plazov, saj zlasti v nižjih legah bolj dežuje kot sneži in se snežna odeja hitro tanjša.
Morda je bila najbolj snežna zima v slovenskem visokem gorstvu v zadnjih desetletjih na prelomu let 1950 in 1951, ko so na Komni v začetku februarja namerili pet metrov debelo belo prevleko: zanimivo je morda, da je začelo snežiti šele sredi decembra, že po 8. februarju pa snežnih padavin skoraj ni bilo več.
Snežne plazove visokogorskega sveta v tej zimi bi v strokovnem jeziku najbrž lahko označili za petdesetletno, tiste iz naslednje zime v nižjem gorovju, ko je snežna odeja v Ljubljani segala 148 centimetrov visoko, pa za stoletno katastrofo. Kljub temu pa ti zaporedni hudo sneženi zimi ne moreta biti dokončno merilo, po katerih bi določali najhujšo ogroženost zaradi snežnih plazov pri nas, saj se lahko nevarnost močno poveča ob določeni kombinaciji padavin in temperatur.

Kratka plazovita pobočja
Snežnih plazov bi se pri nas najbrž bolj bali, če jim nekatere druge razmere ne bi bile manj naklonjene. Geografi, ki so jih proučevali, menijo, da je naklon med 12 in 22 stopinjami na travnatem pobočju z zglajeno strmino najugodnejši za katastrofalne plazove, na večjih strminah pa se v naših padavinskih razmerah sneg splazi, še preden plast doseže maksimalno debelino. Strmine v slovenskem alpskem in predalpskem svetu pa imajo, če bi temu lahko tako rekli, za Alpe nadpovprečno velik naklon. Plazovom ne ustreza niti litološka sestava, saj prevladujejo vodoprepustni apnenci, v katerih je veliko več nezglajenih strmin in tudi prepadnih sten. Če bi bile naše Alpe sestavljene iz kamenin, ki bi bolje zadrževale vodo, bi bilo v njih plazov veliko več.
Smučarji dobro vedo, da je v naših hribih težko najti dolgo pobočje, kar je morda slabo za smuko samo, dobro pa zaradi varnosti pred plazovi. Višinska razlika med dolinskim dnom in grebenom je v najvišjih delih Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter ponekod v Karavankah med 1.000 in 1.700 metri, precej manj, kot v osrednjem delu evropskih Alp. V Baški grapi, v povirju Savinje in v predalpskem hribovju se dolžina zmanjša na vsega 400 do 700 metrov, nevarnost snežnih plazov pa tod povečuje več vododržnih kamenin in bolj izravnani strmci. S tem je treba računati na posekah za smučarske proge, pa tudi za daljnovode.
Če bi gozd v našem visokem gorju segel do potencialne višinske meje, snežni plazovi praviloma ne bi dosegali dna dolin, saj bi bilo nižjega gozdnega pobočja veliko več. Tako pa gozdno mejo nižajo oziroma prekinjajo stene in melišča ter številne hudourniške grape. Geografi, ki so tudi o tem razpravljali med posvetom o ogroženosti Slovenije po naravnih nesrečah, so menili, da bi s pogozdovanjem v razmerah, ki so vendar ugodne, območja na znižani gozdni meji lahko uspešno obvarovali pred plazovi. S takšno obrambo bi pred erozijo obvarovali tudi prst. Snežni plazovi kljub razmeroma nizkim pobočjem v pravem alpskem pasu dosegajo dolinska dna na razmeroma obsežnem območju.
Relief predalpskega hribovja je zmerna ugodnost za plazove, zimske padavine v zahodnem delu pa izredno grozeča nevarnost, vendar so tam vrhovi poraščeni z gozdovi prav do vrhov. Prav to območje snežnih plazov v Sloveniji močno omejuje. V predalpskem hribovju prihaja do plazov samo na krčevinah okrog samotnih kmetij in zaselkov na pobočjih, marsikje pa so dovolj siloviti, da lahko ogrozijo tudi človeka.

Plazovi na pragih planinskih domov
V poldrugem stoletju se je gozd v predalpskem hribovju zunaj dolin razširil približno s polovice na dve tretjini ali celo na tri četrtine površja, zato se je nevarnost snežnih plazov zmanjšala. Drugače je v Posočju s Trento, Koritnico in Bovško kotlinico. Julijci so poseljeni predvsem na južnem pobočju hrbta Stola nad srednjo Soško dolino in Baško grapo, gozda je tod razmeroma malo, snežne padavine so obilne. Tod so plazovi leta 1952 zahtevali največ žrtev - več jih je bilo samo leta 1916, ko je pod snegom v hribih na soški fronti ter pod Vršičem umrlo kar 600 vojnih ujetnikov in vojakov.
Morda so v srednjem veku snežni plazovi podirali senike, staje in tudi kmečke domove, ki jih na istem mestu niso več obnovili, verjetno pa so današnji kmečki domovi na bolj varnih krajih zrasli po tragičnih izkušnjah na drugih mestih. Podobno šolo, pišeta geografa dr. Ivan Gams in dr. France Bernot, morajo zdaj prestajati planinski domovi, ki so kot spremljevalci povečanega zanimanja za rekreacijo zrasli pod vršaci. Lokacijo za marsikaterega so določili ljudje, ki s snežnimi plazovi niso imeli dovolj izkušenj. Med domovi, ki so jih plazovi poškodovali ali porušili, so predhodnik današnjega Aljaževega doma v Vratih, dom na Okrešlju, na Doliču, na Špičku. Plaz, ki je pozimi leta 1951 zgrmel tik do Tičarjevega doma na Vršiču, se je ustavil ob njegovi zahodni strani; malce močnejši ga lahko poruši, če ga ne bodo prej zavarovali. Tudi domu ob izviru Soče se je snežni plaz pred leti približal prav do praga.
Snežni plazovi so pri nas tako rekoč edina naravna nesreča, na katero pozimi na smučiščih organizirano opozarja varnostna služba v okviru Gorske reševalne službe pri PZS, ki v primeru nesreče poskrbi tudi za takojšnjo reševalno akcijo. Tudi gradnje so se doslej v glavnem uspešno izmikale nevarnostim snežnih plazov: del ljubeljske ceste se je pred njimi umaknil v predor, ni pa se cesta med Kranjsko goro in Bovcem, ki ni zavarovana niti v Trenti.
Po dveh zelo plazovitih zimah je prvo in doslej edino celovitejšo študijo o snežnih plazovih v Sloveniji leta 1954 izdal Geografski inštitut SAZU. Za izdelavo podrobnih regionalnih planov in načrtovanje zgradb na ogroženih območjih bi bilo treba ta trideset let stari pregled dopolniti z natančnejšimi podatki o obsegu in pogostnosti tega pojava, kajti navsezadnje so se v tem času mnoge okoliščine in potrebe precej spremenile.

Borut Čontala 

 ... 1984

Snežnim gmotam plačujemo previsok davek


Vir: arhiv planID, priredil: Genadij Štupar

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti