Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2991 2

V gorah je 3. stopnja

GRZS - Igor Zlodej: ... proženja snežnih plazov!

Glede na snežne padavine v zadnjih dneh GRZS vse obiskovalce gora opozarja, da je splošna nevarnost snežnih plazov 3. stopnje (znatna), lokalno tudi 4. stopnje.

Ob močnem sončnem obsevanju je na strmih neporaščenih južnih pobočjih tudi nevarnost talnih plazov.

Veter, ki je v visokogorju pihal 12. in 14. februarja je sneg pihal v zamete, ustvarjale so se klože, po grebenih velike opasti, zato je potrebna velika previdnost pri prečenju takih pobočij. Prečenja grebenov in vzpone po grapah pa odsvetujemo.

 

 
 
 
Kategorije:
Novosti SLO posoško Vse objave
Značke:
GRZS novosti posočje RAZ

2 komentarjev na članku "V gorah je 3. stopnja"

Igor Zlodej,

Jaka hvala za dopolnilo, teorija je sicer zanimiva, realnost v gorah pa večkrat povsem drugačna.


Jaka Ortar,

Igorja bi dopolnil v delu, ki se tiče talnih plazov - to niso običajni mokri talni plazovi, ker bi se snežna odeja premočila zaradi dežja/sonca, ampak so posledica zelo debele snežne odeje (=izolacija) na toplih/vlažnih tleh. Večina snežne odeje je lahko še povsem suha in mrzla, pri tleh pa je vodni film.

Ti plazovi (pravimo jim "zdrsni plazovi", nemško "Gleitschneelawine") se pojavljajo na stalnih mestih - na gladkih (nerazčlenjenih) travnatih pobočjih, če so rahlo vbočena (plitva grapa/dolinica) je še "bolje". Precej smo jih imeli v zimi 2008/2009 v visokogorju, tudi tista zima je bila zelo snežena.

Taki plazovi lahko zdrsnejo kadarkoli v kakršnem koli vremenu, tudi obtežitev ne igra vloge. Napoke, ki se marsikje že kažejo, se počasi večajo. Kar nekaj takih plazov se je v preteklih dneh že sprožilo v Karavankah (Košuta, Hruški vrh, Vrtača ...), pa tudi v Julijcih.

En tak velik plaz počasi polzi izpod grebena Viševnika (proti pl. Konjščica), dva druga z Malega Draškega vrha proti Jezercem. Če že res morate pod tovrstnimi napokami, naj bo čim hitreje in en po en. Res so zahrbtni in jih brez podatka o prisotnosti tekoče vode na stiku snega s tlemi ni mogoče napovedati.

Ker so pred dvema zimama imeli Avstrijci neobičajno veliko takih plazov (dolga topla jesen, nato pa hitro zelo obilna snežna odeja), je nek proizvajalec vremenskih merilnikov izdelal senzor za merjenje vsebnosti vode v snegu - tak senzor imamo tudi na lavinski postaji projekta NHWF pri Domu na Zelenici ("Snow Pack Analyser"): http://www.natural-hazards.eu/selenitza.html

Poleg prostorninskega deleža ledu in vode naprava meri tudi gostoto snega pri tleh. Poleg zaznavanja vode pri tleh je uporaben tudi za zaznavanje sreženja - proces prehajanja vodne pare iz nižjih v višje plasti v snežni odeji, ki je "odgovorno" za drugo vrsto "skrite" nevarnosti: plovni sneg.

Izjemno velika debelina snežne odeje v sredogorju (na Voglu največ za sredo februarja v zadnjih nekaj desetletjih!) in visokogorju (na Kredarici bo v ponedeljek zjutraj izmerjena najvišja februarska višina snežne odeje po februarju 1977) obeta smuko dolgo v pomlad, zato nikar z glavo skozi zid zdaj, ko se snežna odeja zaradi nenehnih epizod padavin, vetra in vmesnih izrazitih odjug še ni imela časa "umriti".

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Zlati cepin 2014 (3.)
Naslednja objava 40 % planinskih poti
  • Število objav: 46098

Novosti