AR 4/1980 - Franček Knez: V tem sestavku imam namen izraziti le svoje mnenje, ki ga nočem nobenemu vsiljevati.
Za vzpodbudo pa so mi bile vrstice in polemike raznih člankov. Vsepovsod zasledimo besedo alpinist, redkeje tudi plezalec. Ali je med njima razlika? Brez dvoma. Področje delovanja alpinista je tako široko, da meji na vsestranskost. Plezalec pa je tisti, ki je omejen le na problematiko sten, obenem je to tudi njegov glavni cilj. Seveda, zaradi tega stvari ne smemo posploševati in zavistno ocenjevati, glej, za plezalca pa druge stvari ne obstajajo. Nobeden ne živi samo od kruha.
Prosto plezanje prav tako ni nobena modna muha (amerikanizacija). Daleč od tega. Že od samih začetkov pionirjev je prosto plezanje osnova vsemu plezanju. Šele z razvojem tehnike so nastale tehnične smeri, vendar se danes nekatere od teh že plezajo prosto. Seveda je tu potrebno upoštevati, da se take smeri lahko splezajo šele z večkratnimi poskusi (specializacija smeri). Nikakor se tudi ne da primerjati opreme s tisto »včasih«. Povsem jasno pa je tudi, da danes noben ekstremist ne more biti ekstremist, če ne trenira. Naravni talent je precej premajhen. Čas in razvoj potujeta naprej, zato razvoja ne moremo primerjati s preteklostjo. Ravno tako je absurdno vsako podcenjevanje, saj ima prav vsaka smer ali stena svoj čar, pa naj bo taka ali drugačna.
Tudi plezalskemu razvoju moramo pustiti svobodo. »Ali se ti zdi, da so res najbolj primerne za plezanje?« Prav gotovo ne. Veliko boljše so trenirke. Le zakaj toliko hrupa okoli kratkih hlač? Ali ni etično? Brez dvorna je plezanje, v kratkih hlačah v vročini velika lagodnost. Hkrati pa mora vsak kratkohlačar paziti, kako pleza, da se ne popraska in se ne plazi po kolenih. Tako rekoč skrbi naj za estetsko plezanje. Dvomim, da bi pri katastrofalnem padcu kratke hlače kaj pomenile. »Ali si že slišal, da je kdo poskusil priti v Himalaji na katerega od osemtisočakov v kratkih hlačah?« Misliš, da tam velja pravilo, da obleka naredi človeka? Vse je odvisno od danih pogojev.
Amerikanizacija je le plod tistih, ki z zavistjo gledajo plezalce, ki plezajo stvari, ki jih sami niso sposobni. Na ta način skušajo razvrednotiti njihov uspeh; namesto, da bi jim stisnili roko. Žal je tako in tisti simbolični stisk, roke krepko izumira. Po vsem tem hrupu o amerikanizaciji pa v stenah nisem opazil prav nič več samohodcev. Samohodstvo zahteva celega človeka, ne pa z amerikanizacijo natrpano dušo. Edino, kar se mi zdi, da je v vsem tem ostalo od amerikanizacije, je pač del opreme, ki se tudi pri nas s pridom uporablja. Vsak razvoj temelji na večji in boljši kakovosti. Tako je tudi v plezalstvu - začelo se je s prostim plezanjem in vrača se k njemu. To je tisti »začarani krog«, vendar je med začetkom in koncem velika razlika, razlika rastočega razvoja, ki se nikoli ne spoji v zaključeni krožnici. Ali ni življenje ravno tako?
V plezalstvu obstajata še dve zvrsti plezanja; skalolazenje in plazanje po balvanih. Skalolazenje je športno plezanje izključno na čas. Je popolnoma varno in zanimivo za publiko. Balvani pa so skalni bloki majhne višine, kjer plezalec lahko išče meje možnega. Obe zvrsti pa sta kvalitetni in enkratni trening za dviganje možnega vse do meje nemogočega.
Vzroki za nesreče so tudi sila različni. Glavni vzrok pa prav gotovo tiči v vzgoji. Ali ni največ napak v tistem osnovnem, varovanje, vihravost, neizkušenost, nedoraslost ... Zadnji problemi tiče v osebnosti sami.
Če boš bral tole, raje razmisli, kaj daje kategorizacija. Ali imaš sedaj kaj več, kakor si imel prej? Imaš tudi ti »prijatelje«, ki z računalnikom računajo pike (se razume, da ne pri košarki)?
Franček Knez
Alpinistični razgledi, št. 4., februar 1980
»Če ne bi bilo prijateljev in gora, tudi te knjige ne bi bilo,« pravi v predgovoru k svoji knjigi »SFINGA« (521 strani, 64 barvnih fotografij) Ante Mahkota, ki jo imenuje »romansirana dokumentacija« ter pristavlja: »V vsaki povesti mora biti junak, in v tej sem pač jaz.« (… in njegovi prijatelji, skromno pristavljajo pri Teleksu, v katerem je bil 28. 12. 1979 na 61. strani objavljen odlomek. Knjiga je medtem že izšla in bomo o njej še poročali.).
Ali še veste ...
... da je zadnji prestopni rok nogometnega kluba Olimpija stal le malo manj od himalajske odprave Everest 1979?
... da se o kategorizaciji še vedno lahko zelo temeljito poučite v Planinskem vestniku 1979, številka 5, stran 315, vse spremembe in dopolnila pa so že prejeli vsi odseki?
... da traja letošnja registracija, aktivnih alpinistov le še mesec dni, in je združena z obveznim zavarovanjem za primer reševanja v tujini? Zavarovanje bo nato trikrat dražje!