Večer, Narava, gore in ljudje: Dve leti je od tega, ko so krajani Dobrave uredili sprehajalno pot ob Dravi
Idilična Vodna učna pot v Dobravi
Dve leti je od tega, ko so krajani Dobrave uredili sprehajalno pot ob reki Dravi in jo tudi prvič predstavili. Takrat je Ivan Pečovnik, predsednik Kulturnega, športnega in turističnega društva Dobrava, povedal, da so z ureditvijo pešpoti ob reki želeli približati reko in divjino reke, ki je brez urejenega dostopa ni možno spoznati. Pot so uredili s prostovoljnim delom, pomagali so vsi krajani, vsak je delal po svojih močeh, sposobnostih.
Zaradi velikega zanimanja in številnih pohval so krajani Dobrave še bolj zavzeto nadaljevali urejanje poti proti zahodu. Ivan Pečovnik o poti: “V strmem bregu smo nadelali lesene stopnice z ograjo, po katerih se spustimo v sredino gostega grmičevja in spoznamo najobčutljivejše predele rečne bujnosti. Pot smo v dolžini enega kilometra, do ribnika in otoka pri Rešu, izkopali kar z lopatami, saj bi z bagrom preveč razrili okolje. Spet so delali krajani in tako je celotna pot zdaj dolga skoraj štiri kilometre, vendar je pred nami že naslednji cilj, urediti pot proti vzhodu in jo povezati s sosednjim naseljem.“
Pot vaščanov Dobrave je nadgradila stroka
Naravovarstveno pomembnost poti je medtem spoznala prof. dr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in je projekt vključila pod okrilje Mednarodnega centra za ekoremediacije in tako je pot, ki so jo začeli urejati prizadevni domačini Dobrave, dobila podporo stroke in postala projekt za učitelje ter s tem osnova za izobraževanje mladih.
Tako so v okviru projekta izdelali informativne in učne table ter natisnili posebno brošuro, v kateri so predstavljene naravne značilnosti območja, življenje ob Dravi v preteklosti in tudi način oskrbe z vodo ter uporabo vodne energije danes. Dr. Ana Vovk Korže: “Vodna učna pot Dobrava nudi spoznavanje delovanja narave, njenih zakonitosti in tudi razumevanje procesov, ki nenehno potekajo v okolju. Vse to pa je osnova za njihovo varovanje, kar je tudi prioriteta v EU. Vodne učne poti so način prepoznavanja zgodovinskih prilagoditev na naravno dinamiko vode ter izhodišče za načrtovanje sonaravnih oblik rabe vode in dejavnosti ob njej. Takšna predstavitev omogoča učencem, dijakom ter širši javnosti bistveno razumevanje pomena ohranjanja vodnega bogastva in soodločanja o posegih v vodne ekosisteme. Cilj je prebuditi zavest skupnosti in posameznika za spoštovanje narave, za sprejem dobrih okoljskih odločitev ob odrekanju pretiranemu potrošništvu.“
Z vključitvijo mariborske filozofske fakultete so se v projekt dobravskih krajanov vključili še občina Radlje in Osnovna šola Radlje ob Dravi. Tako je iz zamisli zanesenjakov, narediti sprehajalno pot ob reki, nastal obsežen projekt Vodna učna pot Dobrava, ki je kazalnik sinergije vseh, ki jim ni vseeno za naravne lepote in zanimivosti Dravske doline.
Daleč od prometa in asfaltnih cest
Naselje Dobrava leži južno od Radelj ob Dravi, do tja se pripeljemo po cesti, ki se ob pekarni v Radljah odcepi proti jugu; rogovilasta veja označuje začetek poti.
“Delati smo začeli za svojo dušo. Ponujamo lepo naravo, sprehode, čolnarno in športno igrišče,“ pravi Ivan Pečovnik. Vsak, ki se sprehodi po urejeni poti, opazi, da je urejena z veliko občutka za ohranjanje narave. Mogoče nas prevzame tudi zato, ker je v gornji Dravski dolini malo pešpoti, ki bi bile tako idilično speljane, saj se Dravi običajno približamo le, ko se vozimo po asfaltni cesti, ki pa ni primerna za opazovanje zanimive reke.
Malokje začutimo reko tako kot tukaj, daleč od prometa in asfaltnih cest. Najprej si ogledamo prostor za čolne, kjer sta bila pred sto leti brod in most za povezavo z Vuhredom; tukaj se lahko razgledamo po široki reki. Ob tej razmeroma kratki poti je kar nekaj zanimivih postajališč, saj je pot skrita za gozdom in koruznimi polji. Tik ob reki lahko opazujemo zanimive manjše polotoke, ki jih preraščajo trst, rogoz, vrba. Na obrežju rasteta vodna in konjska kislica ter močvirski silj, rastline, ki so v Sloveniji že precej redke. Številni ribiči, ki so si postavili lesene pomole, so povedali, da so naj pogostejše ribe tod klen, linj, krap, rdečeoka, mrena ter som in ščuka. Obala je s svojimi plitvinami zanimiva za dvoživke; predvsem navadna krastača in sekulja prihajata v odmaknje ne zalivčke odlagat mrest. Ob zalivih
gnezdijo ptiči, med njimi labod grbec, trstni strnad in srpična trstnica. Obe vrsti sta vezani na trstičevje, ki ga je ob reki še vedno dovolj. Marsikje se prav do obale razrašča gozd, smreke, borovci, hrasti in bukve pa dajejo prijetno senco.
Zgled in vzpodbuda
Ni bilo lahko odstraniti na kupe smeti, ki so jih kar nekaj desetletij tja metali krajani Radelj, ki še vedno mislijo, da gozd in grmovje skrijeta vse, od hladilnikov, pralnih strojev, avtomobilov do pohištva, ter da so za smeti najprimernejša prav obrežja potokov in rek.
Tukaj je res prijeten prostor in reko Dravo imamo pred sabo kot na dlani. Ta je vsa stoletja dajala življenje prednikom, v našem času pa reke nismo znali prilagoditi prebivalcem, temveč smo okolje namenili parkiranju in divjanju avtomobilov. Vodna učna pot Dobrava nas hitro prepriča, da sem bolj kot cesta sodijo vrbe, hrast, jesen in jelše ter da s takšnimi projekti ohranjamo našo značilno obrečno pokrajino.
Urška Šprogar
Ivan Pečovnik in Jože Topler s sodelavci na začetku drugega dela poti med postavljanjem informativnih tabel (Urška Šprogar)
Vodna učna pot Dobrava se konča pri Rešu. (Urška Šprogar)