Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Corbeau technique national (CTN, 8b)

 28.01.2014

sreda, 29. januar 2014, ob 17:29, Boris Štupar, ogledov: 1690

Martina Čufar: O Buouxu sem že precej pisala, pa verjetno bom še, saj smo tam našli prijazen »gite« z zelo »cool« lastnikom in se ko pridemo počutimo kot doma.

Seveda ni samo gite tisti, zaradi katerega hodimo tako pogosto v to provansalsko vasico, temveč predvsem skale. Nico je čisto zaljubljeno v to plezališče, v katerem se je pisala zgodovina francoskega in tudi svetovnega športnega plezanja … Reve de papillon (8a), Chouca (8a+), La rose et le vampire (8b), Azincourt (8c) … je le peščica znanih smeri.

Plezališče ni oblegano kot Kalymnos, čeprav je večina smeri težavnosti med 6a in 7b. A v Buouxu so ocene precej bolj »navite« zato se ga mnogi, ki lovijo številke, črke in pluse izogibajo.

Jaz sem se prijaznila, da v Bouxu ne bom nikoli preplezala kaj težkega. Po skoraj vseh preplezanih 7a, 7b in nekaj 7c sem začela obiskovati 8a-jke. Uspela sem le v eni, v vseh ostalih pa tudi do vrha nisem prišla. Vedno me ustavijo zelo težki gibi po luknjicah in narazen navrtani svedrovci. Na srečo so svedrovci tisti ta zalimani, tako da se lahko kjerkoli sredi smeri lahko obrnem ne da bi pustila komplet. Nisem edina … po moje je Buoux plezališče z največ smermi, kjer plezalci niso uspeli priti do štanta.

Ker ima Nico v Buouxu veliko projektov, ki jim je blizu, je želel da bi si tudi jaz našla kaj, ki bi me motiviralo. Florence Pinet mi je lani predlagala CTN, 40 m rahlo previsno smer, ki za spremembo nima veliko luknjic in je treba predvsem stiskati male grifke in dobro znati postaviti noge. A je skoraj nemogoče od spodaj razvozlati smer, svetovala je, da pridem z vrha in poiščem ter označim male oprimke.

Med božičnimi počitnicami, ko smo bili tam skoraj dva tedna, je Nico z vrha dal v smer komplete, označil, kar se mu je zdelo, da se da držati, potem pa sva od spodaj začela razvozlavati smer. Res sem že prvi dan naredila skoraj vse gibe, le en mi je delal probleme, ker je bil precej dolg. Nico je smer preplezal tretji dan poskušanja, meni je malo zmanjkalo …

Tri tedne kasneje sva se vrnila na hitro za dva dni. Tommy je tokrat ostal doma. Sva ga kar v igluju pustila na vrtu. No, malo heca ...

Prvo jutro je bil tako mrzlo, da sva oklevala z odhodom v plezališče. Za sabo sem pripravila jogi čaj, misle dneva, ki je na listku vrečke čaja je bila pa: »A strong desire needs a strong will«. Kot nalašč za mrzlo sobotno jutro. Dobila sem idejo, da grem vseeno v smer, a z vrha in s crollom; da dam nazaj not 15 kompletov in na novo označim vse pomembne stopke in oprimke, saj je deževje vse spralo. Z Nicotom sva tako vsak visela v svojem sektorju Buouxa. On v nadaljevanju Chiquette du graal; še nihče ni prišel do vrha in je šel gledat, če je preplezljivo. Bilo je tako mraz, da si nisem upala stiskati oprimkov in ponavljati gibov. A smer je bila opremljena in pripravljena na vzpon v toplejših razmerah.

Popoldne se je le pokazalo sonce, ki je malo ogrelo skalo. Počasi je z njim prišla tudi motivacija za plezanje. Ogrela sva se v eni od klasik, No man's land (7b). Potem pa v CTN. Počutila sem se dobro, prišla do detajla spočita, a spet padla z istega giba. Po poskušanju sem ugotovila, da moram desno roko malo zasukati in gre lažje … Nico je šel potem v Bout de choux (8b+). Dolgo je trajalo,da je »pripeljal« vrv do štanta. Moral bi imeti palico, s katero bi lahko vpel vrv v naslednji svedrovec, a tega še nimava v najini plezalni opremi. A tako si potem, ko se enkrat po mnogih padcih priboriš do vrha še bolj zadovoljen. Ko je prišel nazaj dol je sonce v večjem delu stene že zašlo in je bila CTN že v senci. Kljub vsemu sem šla še enkrat v smer, stestirat kako deluje nova metoda. Izkazalo se je, da je bil to ključ do uspeha, saj sem dokaj na zihr prišla čez prvi detajl, potem sem našla počitek, kjer sem si »odnohtala« prste, da sem čutila male grifke, ko vodijo čez drugi detajl, sledilo je še 15 m užitka po plati do vrha, kjer sem ujela zahajajoče sonce. It was magic! (8b) v Buouxu se ne prepleza vsaj dan!

A si ne delam nobenih utvar, v vseh klasičnih Buoux smereh sem še vedno zanič, kljub temu, da treniram in poskušam napredovati v držanju luknjic. V Reve de papillon ali Chouca naredim največ dva giba zapored … Se bom še trudila.

Slik iz smeri nimam, sem pa našla eno od Florence Pinet, da boste videli, čemu so podobni oprimki.

Martina Čufar

Oznake: PLE
eXTReMe Tracker