Delo, Aktualno - Blaž Močnik: Ministrstvo je z osnutkom zakona o ohranjanju narave gorskim kolesarjem stopilo na žulj. Vožnja zunaj prometnic ni dovoljena.
Tolmin - Čeprav so razprave o zakonski sprejemljivosti gorskega kolesarstva v naravnem okolju pri nas že polnoletne, je osnutek popravljenega zakona o ohranjanju narave, ki ga je po več kot treh letih »dela« pripravilo ministrstvo za okolje, enak dosedanji preživeti uredbi: prepoved kolesarjenja ostaja splošna, zato vožnja zunaj prometnic ni dovoljena.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z osnutkom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave gorskim kolesarjem stopilo na žulj. Namesto da bi zakonodajalci upoštevali njihove pripombe, ki so jim jih posredovali v zadnjih letih na doslej veljavne uredbe, je osnutek novega zakona zgolj prepisana uredba: z namenom, »da se tudi v naravnem okolju vožnja omeji le na utrjene površine oziroma prometno infrastrukturo, vožnja zunaj cest pa v celoti prepove in ustrezno kaznuje«.
Edini »napredek« višje kazni
Še najbolj vidna sprememba je prav sankcioniranje. Če so lahko doslej kazni pisali samo inšpektorji v navzočnosti policistov, osnutek zakona pristojnost kaznovanja zdaj širi še na carinike in naravovarstvene nadzornike. Nadzor je bil v zadnjih letih tako pomanjkljiv - izdanih je bilo nekaj več kot sto plačilnih nalogov za 41,73 evra -, da so se gorski kolesarji požvižgali na uredbo. V osnutku pa so za kršitelje posameznike predvidene kazni od sto do 2000 evrov, za pravne osebe, ki bi organizirale kolesarjenje v naravnem okolju, pa od 10.000 do 150.000 evrov. »Posebna« novost je izrecna prepoved izdajanja (kolesarskih) knjig, vodnikov in drugih tiskanih publikacij o nedovoljenih dejavnostih.
»Gre zgolj za zaostritev prejšnje uredbe, ki je prepisana v osnutek. V naravnem okolju torej ni dovoljeno kolesariti razen na kategoriziranih gozdnih cestah in določenih vlakah - odprtih v Sloveniji ne poznam - ter po planinskih poteh, namenjenih za dvojno rabo, ki pa jih je v Sloveniji zelo malo. Tretjina planincev pa je deklariranih gorskih kolesarjev,« je z osnutkom nezadovoljen Matej Obu, predsednik Slovenske kolesarske mreže. Osnutek jih je neprijetno presenetil, saj so že pred letom dni ministrstvu posredovali svoje predloge za spremembo zakonodaje: »Čudim se, da v osnutku ni niti ene stvari, ki smo jo predlagali, zdaj pa nas pozivajo, naj posredujemo pripombe. Prepoved tiskanja knjig je fašizem, ampak za to imamo pri nas celo zakonsko podlago, ker vožnja v naravnem okolju ni dovoljena.«
Prepis dosedanjih predpisov
Urednik portala mtb.si Andrej Dekleva pravi, da bi bilo naivno pričakovati izbris splošne prepovedi: »A da pripravljavci zakona vse prepišejo iz dosedanjih predpisov in dodajo še kaj zares čudnega, kot je prepoved tiskanja vodnikov, to pa je zares nenavadno. Bomo videli, kako življenjsko bo zdaj kaznovanje kolesarjev in vodnikov z drakonskimi kaznimi. Težko, da bo kaj drugače kot doslej, le kakšen konflikt več bo, ki bo izhajal prav iz zakonodaje, ne pa iz dejanskega stanja na terenu.«
Marko Lenarčič iz Gospodarskega interesnega združenja pohodništvo & kolesarstvo opozarja, da je osnutek zakona negativna popotnica za razvoj gorskega kolesarjenja pri nas kot turističnega produkta: »Ministrstvo spet izhaja iz načela, povsod je prepovedano, razen tam, kjer je izrecno dovoljeno, namesto da bi bilo nasprotno: povsod je dovoljeno, razen tam, kjer je izrecno prepovedano. Menimo, da bi liberalizacija zakonskih podlag pripomogla k hitrejšemu razmahu kolesarjenja te vrste pri nas.« Obu je na tej točki previdnejši in nastavlja zrcalo tudi gorskim kolesarjem: »Samoomejitve so potrebne tudi v soglasju z lastniki, lokalnimi skupnostmi ter zavodoma za varstvo narave in gozdove. Če bi bila dana možnost, da bi lahko vozili kjer koli, bodo Slovenci to vzeli dobesedno. To pa ne bi bilo prav. Želimo zgolj to, da bi lahko regulirali, ne pa prepovedovali. Da bi bilo gorsko kolesarstvo legalno, kjer je lahko, in prepovedano, kjer mora biti.«
»Pokop za turizem«
Planinska zveza Slovenije, ki vključuje tudi komisijo za turno kolesarstvo, se do osnutka sicer še ni uradno opredelila, a mu ni naklonjena. »Osnutek je dokaz, da nismo naredili koraka k življenjski zakonodaji, ki jo poznajo druge alpske države. Kazni bodo višje, dobili smo še grešno literaturo. To je pokop za turizem in za tiste, ki se organizirano ukvarjamo s to dejavnostjo,« je zatrdil Jože Rovan, predsednik komisije za turno kolesarstvo, ki je dejal, da govori v osebnem imenu.
Vršilec dolžnosti direktorja LTO Sotočje Janko Humar se ob osnutku, ki ga je pripravilo ministrstvo Dejana Židana, sprašuje, kaj so odgovorni počeli dobra tri leta, da se kljub intenzivnim razpravam ni nič spremenilo: »Slovenija ostaja edina pametna dežela na svetu, kjer je gorsko kolesarjenje prepovedano. Še več - izdajanje vodnikov in zemljevidov na to temo naj bi postalo kaznivo dejanje. Menim, da je takšen način obravnavanja tako resne problematike, ki bi v obstoječi gospodarski krizi številnim državljanom zagotovila boljše možnosti za preživetje in poslovni razvoj, neodgovoren. Upam, da bo ministrstvo našlo toliko zdravega razuma, da bo pripravilo predlog, ki bo služil svojemu namenu.« Kakšen naj bi bil osnovni namen osnutka novega zakona in kakšne rezultate nameravajo z njim doseči, smo vprašali tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje, a nam na vprašanja niso odgovorili.
V agenciji Spirit pričakujejo, da bi zakonodaja omogočila razvoj gorskega kolesarjenja, da bi bila prijazna do gorskih kolesarjev in do drugih uporabnikov prostora ter da bi zakonodajalec z njo omogočil razvoj kolesarske infrastrukture, kot so specializirane gorske kolesarske poti. Zakonodaja bi morala biti po njihovem tudi podlaga za legalizacijo in ureditev ponudbe vodenja in vožnje po poteh zunaj klasificirane cestne infrastrukture.
Osnutek zakona bo v javni obravnavi mesec dni, v interesnih združenjih pa že zdaj napovedujejo številne pripombe.
Blaž Močnik, Tolmin