Železar: V sredo, dne 3. decembra so se v Mojstrani sestali upravni odbori planinskih društev iz jeseniške občine.
Na sestanku so sodelovali zastopniki vseh društev in v razpravi prišli do enotnega spoznanja in zaključka, da osnujejo poseben koordinacijski odbor za vprašanja planinstva v občini.
Vsa društva so sedaj pred občnimi zbori, na katerih bodo pregledali dosedanje delo in govorih o programih dela za prihodnje leto. Ker planinska društva čutijo potrebo po bolj usklajenem in enotnem delovanju planinskih društev v občini, bodo vsa društva na občnih zborih izvolila po dva delegata v koordinacijski odbor.
Sestanek v Mojstrani je nakazal zelo problematično stanje planinstva v naši občini. Kljub temu, da je to najbolj masovna organizacija v občini, saj šteje preko 4000 članov, pa še nima tistega mesta, ki j i glede na množičnost in pomen pripada. Soglasno je bila iznešena kritika na račun vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, ki ne kažejo pravega odnosa do planinskih društev. Kljub vabilom na občne zbore, se le-ti istih ne udeležujejo ali zelo redko. Posebne graje vreden je odnos mladinskih organizacij, čeprav vedo, da je v društvih mnogo mladine in pionirjev. Ni se še zgodilo, da bi kakršenkoli mladinski funkcionar prišel vprašat, kaj je z mladimi, kaj šele, da bi se z njimi sestal.
Mnogo je bilo tudi govora o neurejenih odnosih pri dotacijah in gospodarjenju. Planinske postojanke, tako visokogorske kot nižje ležeče, so obravnavane podobno kot gostinski obrati v dolini. To je poseben problem, ki zahteva nujno rešitev, tudi glede turistične takse se ni premaknilo nikamor, čeprav vemo, da morajo planinska društva urejati in varovati planinske poti. Tudi glede prijavne službe bi se morali dogovoriti, saj je razlika, če se prijaviš v planinski postojanki ali pa hotelu v dolini. Tu so sodniki za prekrške neizprosni in vidijo samo predpise in denarno kazen.
Vse to so vprašanja, ki jih bodo društva povezana mnogo lažje reševala. O teh in ostalih vprašanjih, katerih reševanje bo bolj učinkovito s koordiniranim delom, je tekla beseda na tem sestanku. Ob sklepu zelo razgibanih razprav, so se predstavniki planinskih društev Javornik — Koroška Bela, Jesenice, Mojstrana, Martuljk in Kranjska gora dogovorili, da na svojih občnih zborih predlagajo naslednje: — da se organizira koordinacijski odbor planinskih društev občine Jesenice kot telo, ki bi razpravljalo o skupnih problemih vseh članov, oziroma društev v občini; — da se na občne zbore vabi vse zastopnike družbenopolitičnih organizacij, občine in zastopnike oblasti, kakor tudi zastopnike temeljne telesne kulturne skupnosti; — skupne akcije planinskih društev občine, ki naj bi bile: — pohod na Stol, — pohod ob žici okupirane Ljubljane, — parada ali baklada mladosti, — srečanje z zamejskimi planinci — Slovenci, — pot prijateljstva, — skupen izlet planinskih društev občine, — odprava v gorstva drugih republik, — enotna članarina na območju naše občine.
VS
Številni uspehi mojstranskih planincev
V alpinistični odsek Planinskega društva Dovje — Mojstrana je vključenih dvaindvajset članov. To so mladi, neustrašni ljudje, ki so ponesli ime rodne vasice pod Triglavom v širni svet. Težko je stresti na papir občutke teh fantov, ko v premagovanju navpičnih sten postavljajo lastno življenje na kocko. Težko je opisati radost, ki jo čutijo v srcu, ko po neenakovrednem boju z zahrbtnimi stenami stopijo spet na trdna tla.
Mojstranski alpinisti se tudi v letošnjem letu lahko pohvalijo s številnimi uspehi. Člani odseka so izvedli dvesto vzponov vseh težavnostnih stopenj. Na slovenskem alpinističnem prvenstvu so med številnimi ekipami že tretje leto zapored premočno zmagali. Člana odseka Janez Dolžan in Miha Smolej sta bila udeleženca pete jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, ki je osvojila mogočni skoraj osem tisoč metrov visok Kangbačen. Lahko bi še naštevali letošnje uspehe, vendar, kot pravijo alpinisti sami, ne lezejo v steno zato, da bi se potem po časopisih hvalili o svojih uspehih. Res, da je skromnost lepa čednost, vendar za takšno plodno delo zaslužijo tudi javno priznanje. Seveda pa ob vsem tem plodnem delu tudi letos ni manjkalo težav. Na prvem mestu so prav gotovo finančni problemi, saj se marsikdo ne zaveda, kako draga je alpinistična oprema. Poleg tega je še vrsta drugih stroškov, ki prav tako niso majhni. Člani odseka upajo, da bodo z novimi delegatskimi razmerji tudi to vprašanje začeli zgodneje reševati, saj se zdaj pogostokrat dogaja, da morajo za drage stvari sami globoko seči v žep.
Omenimo naj še, da v alpinističnem odseku skrbijo tudi za vzgojo mladih kadrov. Prav sedaj poteka tečaj, na katerem začetniki delajo prve korake v alpinizem. Mojstranskim alpinistom tudi v prihodnjem letu želimo veliko uspešnih plezalnih vzponov.
J. R.
Pod Špik
Ob dnevu republike, je mladinski odsek planinskega društva Jesenice, organiziral dvodnevni izlet pod Špik. V petek popoldan nas je petnajst krenilo po novo zapadlem snegu proti koči v Martuljku, kjer so se nam zvečer pridružili še člani alpinističnega odseka. Ko je mesečina posrebrila mogočen venec gora Martuljkove skupine in so se na jasnem nočnem nebu pričele prižigati prve zvezde, smo se tiho odpravili v temino gozda, kjer smo občudovali zlato iskrenje snežnih kristalov, katerih čar je spreminjal sivino skal in smrek v prečudovite odtenke barv, zlivajočih se s srebrnimi luninimi žarki.
Ustavili smo se na Jasni, od koder smo lahko opazovali mogočno Špikovo lice, njegovo mrko, nepremagljivo steno, odeto v bel pajčolan, ki je krasoto gore, kipeče pred nami v črno nebo, še jasneje in lepše risal v tišino noči. Polni nepozabnih vtisov smo se vrnili v kočo, od koder smo zjutraj, brž ko so prvi sončni žarki obsijali vrh Frdamanih polic, nadaljevali pot v osrčju Špikove skupine. Pred nami je rasel v modro nebo mogočen amfiteater sten, ponosnih in sivih, polnih skrivnosti, ki znova in znova privlačijo. Na drugi strani doline pa so se v topli sončni luči kopali vrhovi Karavank.
Po plazu, na čigar pobočju smo se do pasu udirali v globok sneg, smo prilezli na Kurji vrh, kjer je za kratek čas tudi nas obsijalo toplo sonce. Potem smo se po strmem pobočju pričeli spuščati v dolino. Beli vrhovi Razorja, Prisojnika, Mojstrovke, Jalovca in Mangrta, so vpijali zadnjo svetlobo dneva, nekje daleč za temi vrhovi pa je ugašalo sonce, katerega čar'smo uživali dva tako hitro minula dneva.
Marko Šurc
Železar, 12. december 1974