Večer: Morju najbližji vrh / Cerkev na kamnu pri Vuzenici / Jože Jerman: Osrednji turistični sejem v regiji Alpe-Adria / Navadna bodika
Morju najbližji vrh
Predlog za zimski pohod na Slavnik (1028 metrov)
Planotasta in zakrasela istrska pokrajina Čičarija se na severozahodu dostojno zaključuje s Slavnikom, morju najbližjim slovenskim vrhom, višjim od 1000 metrov. Na jugu ga obdaja zakraseli ravnik Podgorskega krasa, na severu pa prav tako kraško Podgrajsko podolje.
Ob jasnem vremenu je s Slavnika odličen razgled proti Šavrinskim brdom z morjem v ozadju, Učiki s Kvarnerskim zalivom, Nanosu in Alpam na severu. Še posebno vabljiv je aprila in maja, ko ozelenele vršne travnike prekrije pisan izbor cvetic.
Pristop
Najbolj pogosto izhodišče za Slavnik je iz naselja Podgorje v zaledju Kraškega roba. Do vasi se najhitreje pripeljemo tako, da z avtoceste proti Kopru takoj za predorom Kastelec zavijemo desno in nato v prvem križišču levo. Nadaljujemo po nadvozu nad avtocesto in podvozu pod staro magistralko ter zavijemo v klanec proti kamnolomu mimo Črnotič do Podgorja. Od avtoceste do prostornega parkirišča v vasi Podgorje je približno šest kilometrov.
Opis
S parkirišča pri športnem igrišču se odpravimo na desno in po pločniku proti središču naselja, ki ga krasi pred leti obnovljeni Kal. Ob koncu vasi nas smerokazi najprej usmerijo na levo, krajšo pot proti vrhu Slavnika. Mi pa nadaljujemo naravnost, kjer pri zadnjih hišah asfaltirana cesta preide v makadamsko. Vzpenjamo se po jugozahodnih pobočjih Slavnika in se po prihodu iz zavetja gozda srečamo z drugimi smermi, ki se pahljačasto zlivajo pri Tumovi koči tik pod vrhom. To je položnejša in daljša pot proti vrhu Slavnika ter posebno pozimi zelo pogosto izbor pohodnikov. Poznana in priljubljena je tudi med gorskimi kolesarji.
Orientacija: Markacij ob cesti ni pretirano veliko, a vendarle dovolj.
Zemljevid: Primorje in Kras (izletniška karta, 1:50.000); slovenska Istra: Čičarija, Brkini in Kras (1:50.000).
Zahtevnost: Obe opisani smeri sta nezahtevni, vendar previdnost ob sestopanju v dežju ali megli ni odveč, saj so kamni zelo spolzki.
Letni čas: Pohod je mogoč vse leto, le ob močni burji ni priporočljiv, saj je velika nevarnost lomljenja vej z dreves na poti skozi gozd.
Izhodišče: Podgorje (520 metrov)
Najvišja točka: Slavnik (1028 metrov)
Višinska razlika: 508 metrov
Trajanje: Poldnevni pohod (dve uri za vzpon, ena ura za sestop)
Ponudba: Tumova koča (1018 metrov, odprta v soboto, nedeljo in ob praznikih); koča se imenuje po velikem Slovencu in gorniku Henirku Tumi, ki je zapustil še posebno hribolazcem zelo primeren rek: Kjer je volja, je tudi pot.
Druge možnosti: Na Slavnik se lahko podamo iz Skandanščine (dve uri in pol) ali Hrpelj (tri ure in pol).
(Povzeto po knjigi Čudovita obzorja Slovenije, Mladinska knjiga, 2011)
Cerkev na Kamnu pri Vuzenici
Cerkev Device Marije na Kamnu stoji na manjši vulkanski vzpetini, vzhodno od kraja Vuzenica. Njen položaj na severnem robu vzpetine, kjer se je izoblikoval nekakšen plato, priča, da je bila lokacija izbrana premišljeno, po vsej verjetnosti za božjepotne potrebe. O nastanku cerkve kroži več pripovedi; najbolj zanimiva je zagotovo pripoved o dveh ogrskih romarjih, ki sta tod mimo potovala na Višarje.
Cerkev Device Marije (Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor)
Cerkev se v arhivskih virih prvič omenja leta 1374 kot kapela Vnser Lieben Frauen auf dem Stein pred trgom Vuzenica, kjer je sedež župnije sv. Nikolaja. V 17. stoletju so ob zvoniku prizidali kapelo, ki so jo z ladijsko prostornino z vhodom povezali leta 1842. Cerkev je bila pred prenovo leta 1999 znana predvsem kot božjepotna cerkev, medtem ko o njeni stavbni zgodovini in pomenu nismo vedeli veliko. Ob gradbeni sanaciji cerkve so izvedli obsežne restavratorske posege pri odkrivanju stenskih poslikav in cerkveni opremi.
Pri restavriranju cerkvene opreme je bil posebne pozornosti deležen predvsem glavni oltar iz leta 1666, ki ga uvrščamo med koroške zlate oltarje. Glavni vsebinski in likovni poudarek v cerkvi ob oltarju predstavljajo odkrite stenske slike. Ohranile so tri plasti poslikav iz 14., 15., in začetka 16. stoletja. Najstarejše iz sredine 14. stoletja, z upodobitvijo Oznanjenja, Kristusovega rojstva, Kajnove in Ablove daritve, so na slavoločni steni.
Jožef II. je v okviru svojih reforma hotel cerkev leta 1783 zapreti, vendar so se domačini odločili, da bodo zanjo skrbeli sami. Po prihodu Slomška v Vuzenico je cerkev ponovno pridobila pomen. (zvkd)
Osrednji turistični sejem v regiji Alpe-Adria
Jože Jerman: Na bližnjem sejmu bo sodelovalo skoraj tristo ponudnikov iz dvanajstih držav
"Mislim, da bo življenje na Gospodarskem razstavišču letos v znamenju nekaj rekordov. Tako smo imeli lani 380.000, letos pa računamo na kar 400.000 obiskovalcev. Sam sejem bo letos slavil 60 let dela, med njegove uspehe pa štejemo prvo mednarodno ocenjevanje vin, ki je bilo leta 1955 in je najstarejše na svetu," je dejal direktor Gospodarskega razstavišča Iztok Bricl.
Največje srečanje turističnih organizacij in potrošnikov, ki bo od 29. januarja do 1. februarja, bo združilo kar 282 turističnih ponudnikov iz dvanajstih dežel, med slovenskimi razstavljavci je mogoče najti vse pomembne snovalce turizma pri nas in še preko sto lokalnih društev turistične zveze, pa planinske in ribiške zveze, Javne agencije Spirit in še koga. Kot zanimivost naj povemo, da bodo ob sodelovanju Instituta za slovensko kulturo, Slovenskega kulturnega centra iz Špetra in ob neposredni pomoči projekta (Ne)znano zamejstvo sodelovali tudi zamejski Slovenci iz Nediških in Terskih dolin in Rezije, ki so prej dolga desetletja stali ob strani. Predstavili se bodo pobudniki, ki nosijo naziv Evropske destinacije odličnosti - Eden, med drugimi so to Laško, Idrija, Kolpa, Solčavsko in drugi. Pomembno mesto bo imel Turizem Ljubljana. Za mesto Ljubljana je bilo namreč lansko leto rekordno. Imeli so kar za enajst odstotkov več prenočitev in za devet odstotkov več gostov. Letos bo na prvem mestu 2000 let Emone.
Kvarner je bil in bo še vedno glavni poletni hit številnih slovenskih dopustnikov. Tudi zato bota regija partnerica na letošnjem sejmu. Lani je Kvarner zabeležil kar 2,2 milijona prihodov tujih gostov in več kot dvanajst milijonov prenočitev, od tega je bilo 16 odstotkov slovenskih gostov. Posebna komisija bo letos podelila nagrado Jakob, po prvem pisno znanem popotniku, za inovativne primere urbane ulične prehrane. Gre za zdravo ulično prehrano, ki istočasno pomeni tudi spoznavanje regionalnih jedi na ulici.
Tudi gorništvo prispeva k čedalje večjemu turističnemu kolaču, zato bo pomembno mesto zasedla Planinska zveza Slovenije. Poudarek bo na varovanju gora in narave, turnem kolesarstvu in turnem smučanju, pa o kar 176 planinskih kočah, ki jih je lani obiskalo 1,4 milijona planincev. Predstavili se bodo dobro organizirana Gorska reševalna zveza Slovenije, pa Združenje gorskih vodnikov, tam bo Slovenski planinski muzej, prikazali bodo gorsko reševanje iz stene in organizirali delavnico za otroke.
Jože Jerman
Navadna bodika
Večina naših cvetnic ima ženske in moške cvetove združene na eni rastlini in takim pravimo, da so enodomne. Nekaj pa je izjem, pri katerih so na eni rastlini samo moški cvetovi, na drugi pa samo ženski. To so dvodomne rastline. Mednje sodi tudi bodika. To je zimzeleno manjše drevo z debelimi usnjatimi listi z bodicami po robu. V Sloveniji uspeva predvsem v gozdovih alpskega in dinarskega območja, zelo redko tudi drugje. Zaradi ogroženosti je uvrščena med zavarovane rastlinske vrste, posamezni zanimivi primerki pa so varovani kot naravne vrednote. Celjani si lahko naravno rastišče bodike ogledajo ob planinski poti, ki vodi do Celjske koče. Na Pohorju v naravi ne uspeva, najdemo jo lahko posajeno kot hišno drevo. Najlepša med takimi je Miklavževa bodika pri kmetiji Miklavž na mislinjskem koncu. Ima več debel, od katerih ima najdebelejše obseg okrog 100 centimetrov. Je ženska rastlina, zato je vsako jesen bogato okrašena z neštetimi rdečimi jagodami. Žal so plodovi za ljudi strupeni in naj vas nikar ne zapeljejo.
Navadna bodika - Ilex aquifolium L. (Matjaž Jež)
Les bodike je zelo gost in čvrst; zato je cenjen za posebne mizarske namene; za izdelavo palic, za drobne strugarske izdelke, gravure, intarzije in podobno. (mj)