Slovenske novice - Igor Fabjan: Po celodnevni vožnji nisem vedel, kaj naj pričakujem od evropske prestolnice alpinizma in alpskega smučanja.
Zadnji del poti ni bil posebno slikovit, pa čeprav cesti, ki se s francoske strani vzpenja proti eni najvišjih gora Evrope, pravijo tudi Bela cesta – Blanche route. Tik pred na prvi pogled neprehodnim gorskim masivom vodi stranska cesta v Chamonix, glavna pa se nadaljuje skozi dolg predor v italijansko smučarsko središče Courmayeur. Prenočišče sem rezerviral v mladinskem hotelu, ki stoji na robu domnevno mondenega Chamonixa. Prepričala me je cena skupaj z razgledom na ledenik in zasneženo gorovje z Mont Blancom (4810 m) na čelu. Hotel najbolj spominja na leseno planinsko kočo. Še posebno vhodna avla, v kateri je recepcija, osrednji del pa so masivni kavči, razvrščeni okoli kamina. Za dobrodošlico je poskrbela Penn, Angležinja, katere starši so se že davno zaljubili v te kraje. Znanje angleščine tudi v Franciji pomeni določeno prednost in tako Penn že vse od končanega študija z lahkoto najde zaposlitev v turističnem kraju.
»Pravzaprav je v našem hotelu manj gostov pozimi. Tisti, ki prihajajo na smučarske počitnice, si večinoma lahko privoščijo dražjo nastanitev. Poleti, v pohodniški sezoni, pa smo skoraj polno zasedeni,« je bila vidno zadovoljna Penn. Mimogrede me je seznanila z največjimi zanimivostmi in me pospremila na raziskovanje okolice z brezplačno vozovnico za mestni avtobus in primestni vlak. Vozovnica je zelo priročna, saj je do mestnega središča kar nekaj kilometrov. Dobi pa jo vsak, ki prenočuje v enem izmed hotelov v Chamonixu. Lepa gesta tamkajšnje turistične organizacije, ki tudi tako privablja turiste.
Gremo peš
Chamonix me je hitro očaral s svojo preprostostjo. Kraj s približno 10.000 prebivalci in na vrhuncu sezone tudi z nekajkrat toliko gosti se ponaša z idilično lego v razpotegnjeni dolini na nadmorski višini okoli 1000 metrov. Nad njim se dvigujejo visoki gorski vrhovi, med katerimi seveda največ pogledov privlači Mont Blanc. Privlačen pa je tudi ledenik Bossons, ki se končuje le nekaj sto metrov nad mestom. Doline k sreči ne zapolnjujejo veliki hoteli. Mestno središče je majhno in ga z lahkoto spoznavamo peš. Namesto bleščečih mondenih trgovin prevladujejo tiste s kakovostno športno opremo. V mestu sta šola za gorske vodnike in muzej, posvečen planinarjenju. V njem so se mi zdele še posebno privlačne stare fotografije, na katerih ženske v gojzarjih in krilih prečkajo bližnji ledenik. Poskrbljeno je tudi za manj športne goste, ki se lahko posvetijo številnim trgovinam, uživajo v gastronomski ponudbi gostinskih lokalov ali pa se razvajajo v najboljših hotelih.
V varstvu gorske vodnice
Domačini res dihajo z gorami in so še posebno ponosni na gorske vodnike in alpiniste, ki so tu redni gostje že dve stoletji. Med njimi je tudi ena izmed redkih profesionalnih gorskih vodnic v Franciji, Isabelle (Isa) Santoire. Kanadčanka po rodu se je po končanem študiju odpravila v Evropo. Tu se je zaljubila tako v današnjega moža Ricka kot v gore. Danes sta oba iskana gorska vodnika. Isa je vedno nasmejana in v svojem delu neizmerno uživa. Vodenje običajno popestri še z ženskim dotikom: goste pocrklja z obiskom kakšne posebno lepe razgledne točke in jih povabi tudi na okušanje gastronomskih specialitet v katero izmed gorskih koč. Isa je ena redkih žensk, ki ji je uspelo najti ravnovesje med družino in planinarjenjem kljub dvema predšolskima otrokoma. »Največji izziv je privabiti zadovoljen nasmeh na obraze gostov v ekstremnih gorskih razmerah. In seveda zvečer najti čas tudi za otroka,« pravi.
Med gorskimi vodniki z mednarodno licenco, ki vodijo v Chamonixu, so tudi Slovenci. Eden izmed njih je Klemen Gričar, ki seveda pozna Iso in njeno predanost goram.
V Chamonixu je pozimi in spomladi največ povpraševanja po smučarskih učiteljih in vodnikih zunaj urejenih smučišč, poleti pa gorski vodniki redno vodijo planince na Mont Blanc. Na voljo so večdnevni in celo tedenski paketi, ki vsebujejo aklimatizacijsko turo, tečaj hoje z derezami in gibanje po ledeniku. V mestu vabi še veliko športno središče z igrišči in bazeni, v okolici pa se ponujajo možnosti za vse mogoče športe, od gorskega kolesarjenja, soteskanja, jadralnega padalstva pa do najdražjih helikopterskih poletov, ki smučarjem omogočajo vzpon na teže dostopne vrhove. Smučarjem in deskarjem je na voljo več kot sto kilometrov prog, z enotno vozovnico, ki pokriva tudi smučišča v sosednji Švici in Italiji, pa se dolžina prog kar početveri!
Prvi osvajalci
Mont Blanc je dolgo veljal za najvišjo goro v Evropi, danes pa si ta naziv lasti Elbrus (5642 m) na ruskem delu Kavkaza. Kljub temu je Mont Blanc tako poseben zaradi narave in kulturne dediščine, da je med drugim uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Zaledeneli vrh sta leta 1786 prva osvojila francoska alpinista, domačin Michel Paccard in Jacques Balmat. Od takrat je vas pod mogočno goro znana po vsem svetu. Konec 18. stoletja so začeli zaspano vasico pod ledeniki obiskovati Angleži. Kmalu so začeli graditi tudi razkošnejše hotele, kraj pa je dobil cestno in železniško povezavo. Nov zagon so dale Chamonixu prve zimske olimpijske igre leta 1924. Od takrat se smučarsko središče samo še razvija, prav nič pa ne zaostaja poletni turizem. Kraj obišče kar pet milijonov turistov letno! Za mnoge je glavna zanimivost Mont Blanc, na katerega se je mogoče povzpeti iz različnih smeri. Pri tem si večina skrajša pot s sedežnicami, gondolo ali vlakom. Med vzponom je že zaradi aklimatizacije priporočljivo vsaj enkrat prenočiti v planinski postojanki. Mont Blanc osvoji tudi več kot 20.000 planincev letno! Žal se jih nekaj med njimi skoraj vsako leto smrtno ponesreči.
Steklena kocka nad prepadom
Smučanje je največja privlačnost tega dela Alp, a tudi poleti se da početi marsikaj. V okolici je več ledenikov, najlaže pa je dosegljiv Mer de Glace, eden največjih v Evropi. Do njega se je mogoče v 20 minutah pripeljati kar z vlakom po gorski železnici, ki se vzpne skoraj 2000 metrov visoko. Iz smučarskega kraja Saint Gervais les Bains se lahko zapeljemo tudi z najviše ležečo francosko gorsko železnico, imenovano tramvaj Mont Blanc. Povzpne se 2372 metrov visoko do Nid d'Aigile v bližini še enega ledenika. To je obenem ena izmed najbolj priljubljenih izhodiščnih točk za vzpon na Mont Blanc. Vlak je priljubljen tudi med gorskimi kolesarji, saj se lahko spuščajo v dolino po prav zanje rezerviranih poteh. Iz doline se na okoliške vrhove vzpenja več sedežnic in gondol. Najbolj slikovita obiskovalce v dveh stopnjah pripelje na Aiguille du Midi, kar 3842 metrov visoko. To je najvišja postaja gondolske žičnice v Evropi. S terase in restavracije na zgornji postaji se odpirajo razgledi na francoski, švicarski in italijanski del Alp ter seveda Mont Blanc. To zimo so poskrbeli še za privlačno novost, razgledno ploščad v obliki steklene kocke. Vanjo je dovoljeno vstopiti le v copatah, pod njenim dnom pa zeva kar 1000 metrov globok prepad.
Z Aiguille du Midi se je mogoče s kabinsko žičnico zapeljati prek ledenika Geant na italijansko stran. Od tam se lahko z gondolo spustite v smučarsko središče Courmayeur, vrnitev v Chamonix pa je z avtobusom mogoča skozi 11,6 km dolg predor pod Mont Blancom. Ta povezuje državi od leta 1965. Ob odprtju je bil najdaljši na svetu, skozenj pa še danes poteka pomembna cestna povezava prek Alp. Po požaru leta 1999, ki je žal terjal tudi smrtne žrtve, so ga temeljito obnovili in posodobili.
Igor Fabjan