Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Izumljanje smodnika

AR 2/1979 - Ciril Debeljak: S športizacijo nastaja nov problem, ki v našem delu in opredelitvah doslej ni bil znan.

Malce nevarno bi bilo, če bi gledanje nekaterih posplošili. Reklama plezanja v hlačkah, brez čelad, s copati in včasih celo brez vrvi je nedopustna. In vendar se pojavlja v Alpinističnih novicah v Delu in v Teleksu. Vse to in na primer padci na tekočem traku se ne pokrivajo z našimi ustaljenimi tehničnimi in etičnimi normami, ki zaenkrat še veljajo. Nimamo granita in navpičnih sten. Zaenkrat se moramo za dobro zdravja in življenj držati svojih norm in navad, ki so brez dvoma še vedno porok velikim uspehom in razvoju.

Z veseljem sem prebral Pollakov članek v prvi številki Alpinističnih razgledov, v katerem polemizira z »amerikanizacijo« alpinizma tudi pri nas. Zaenkrat ne občutim strahu, da bi se ta način razširil v epidemijo, ker pač računam na zdravo slovensko pamet, ki vse tuje sprejema z odporom ali vsaj z rezervo in se ne odloča čez noč. Če ena, lastovka ni pomlad, tudi nekaj plezalcev domačega rodu brez čelade in v kratkih hlačah v težki steni ne predstavlja slovenskega alpinizma.

Pollakovemu pisanju bi rad dal dopolnitev. Pri tem ne bo ničesar novega - bo le ponovitev in istovetenje z današnjim novim valom in starimi, trideset- ali celo štiridesetletnimi dogodki v stenah. Noviteta, ki jo obešajo na veliki zvon, je bila normala že pred desetletji - ne zaradi česa novega, temveč zato, ker so plezali dobri prosto iz enostavnega razloga, da ni bilo klinov in so bile zagozde in moderna pomagala španska vas. V spomin bi priklical samo nekaj smeri, ki so bile pred desetletji preplezane v današnjem »modernem stilu«, pa se takrat nihče ni »trkal po prsih«, da je izumil zelen smodnik.

Če sem začetnik te strani polemike, prosim vse plezalce takratne »osvajalne« dobe, da mi priskočijo na pomoč in primaknejo svoje, da bo slika popolnejša.

Trdim, da je vse, kar je danes, novo in od mladih ovekovečeno kot redkost, bilo že davno vsakdanje. Vmesno obdobje je v smereh opravilo korekturo. Kar je bilo plezano nekdaj prosto, so zaklesali »šlosarji« v letih od 1955 do 1970 in s tem razvrednotili največje storitve slovenskega alpinizma po vojni.

Če bi smeri v domačih stenah ostale take, kot so jih zarisali prvopristopniki, bi današnji, »prostaši« potegnili kratko in bi bila vsaka hvala o prosti ponovitvi odveč. Ponovili bi pač smer v enakih razmerah kot prijatelji desetletja pred njimi.

Plezanja v »gneči« (izraz »gužva« mi ni preveč všeč!) sploh ne omenjam, ker se ne spuščam v cirkuško polemiko, omenil bi samo nekaj, smeri »lastne proizvodnje«, za druge pa vabim k sodelovanju plezalce moje dobe in starejše, da povedo svoje mnenje.

Nekaj vprašanj in predlogov:

1. Zakaj ponavljajo modernisti samo smeri s trdno skalo, kjer ni snega in požleda, niti možnosti, da bodo morali v steni bivakirati?

2. Ali jim je plezanje s čelado in osnovno opremo »pod častjo« in se prištevajo k nadljudem, katerim ne more ničesar do živega? S tem morajo seveda nad seboj v steni odpisati druge naveze, gamse, kozoroge in veter, pa še izpolniti prošnjo, da tisti dan na pade kakšen kamen sam od sebe.

3. Zakaj ti nadalpinisti ne plezajo zimskih smeri? Odgovora seveda ni, saj je vzpon v takih razmerah za ljudi drugačne sorte!

4. Če plezajo najtežje, kjer lahko plezalec žrtvuje glavo, naj plezalci brez kompromisov odkrito povedo, da je treba izkrčiti človeštvo z vojnami, po potrebi še na cestah in ko to ni dovolj, razliko doseči z norim plezanjem, kjer pač občutek odgovornosti do samega sebe, do soplezalca, ni več človeška moralna norma, temveč brezosebno odbijanje številk - žrtev stene.

Pred tridesetimi leti sem plezal Varianto Travnika. Do danes še nihče ni ponovil prve dolžine brez vmesnega klina, (zakaj, če je nekaj metrov levo po lestvicah precej lažje!). Zakaj sem smer lahko izplezal v prvem vzponu s 16 klini za varovanje brez uporabe česa drugega, danes pa smer krasi 55 klinov in nekaj zagozd ter celo svedrovec? Modernisti, nudim vam brezplačno areno, da ponovite »staro zadevo«. Tudi sam sem bil takrat brez čelade in z eno vrvjo; za hrano sva imela s Perkom samo štiri jabolka. Pa še službo sem zamudil, ker ni bilo prostih sobot.

Črna plošča v Dedcu je drugo povabilo za plezalce kratkih hlač in brez čelade. Do danes še ni ponovljena brez klina in celo brez varovanja kot leta 1950. Stisk roke vsakomur, ki to doseže, in priporočilo, da čelado vzame, če hoče mimo klinov, ki tečejo danes levo od smeri, kjer takrat nisem iskal prijemov.

»Modernisti«, ko boste ponovili smeri po prijemih onih izpred desetletij, načrtujte in objavite »epoho novega«. Do takrat ste pač plezalci še vedno starega kova v novi preobleki, sicer z neizmerno več možnostmi, pa manj poguma, in človeške etike.

In še en predlog!

Ali ne bi uvedli nove discipline v »gnečah« - na primer preštevanje padcev, ob koncu sezone pa slavnostno podelitev prehodnega pokala zmagovalcu z največ padci (posmrtna podelitev odpade)?!

Ciril Debeljak



Karl BLODIG (1859 - 1956) je bil v privatnem življenju zobozdravnik v Bregenzu, sicer pa prvi in zaenkrat edini, ki se je povzpel na vse štiritisočake v Alpah. Bil je soplezalec Purtschellerja, precej je plezal tudi z angleškimi plezalci. Obiskal je tudi nas (Naš alpinizem str. 92), ko se je 1878 sam povzpel skozi divjo grapo pod Jezerci iz Trente jugovzhodno od Jalovca. Osvajanje štiritisočakov bi bil zaključil že leta 1911, če ne bi kasneje odkrili še nekaj štiritisočakov. Že nekoliko star in malce nestrpen je tako pri 73 letih in povrhu spet sam še dodatno preplezal Aiguille du Jardin in Grande Rocheuse. Drugi vrh je stranski rogelj Aiguille Verte, zmogel pa ga je po severni steni v lepem nedeljskem dnevu sam gor in dol v dobrih 7 urah in pol (Blodigova smer je znana tudi kot smer Charlet-Simond po prvih ponavljalcih; prvo jugoslovansko ponovitev je doživela 1968). O svojih vzponih je napisal knjigo »Štiritisočaki Alp« in dočakal 97 pomladi. Baje je nekdo od naših zbiralcev vrhov stal že na 27 vrhovih. Sicer pa imamo še čas ...

Alpinistični razgledi, št. 2., december 1979

 

 


Za G-L priredil: Genadij Štupar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti