Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dr. Miha Potočnik – ob stoletnici rojstva

sobota, 29. september 2007, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 3806

Franci Ekar: Njegova planinska pot se je pričela, ko je bil dijak na kranjski gimnaziji

Dr. Miha Potočnik – ob stoletnici rojstva


Dr. Miha Potočnik, rojen 29. septembra 1907 na Belci v Zgornjesavski dolini, sodi med legende slovenskega planinstva. Njegova planinska pot se je pričela, ko je bil dijak na kranjski gimnaziji, na katero se je vedno spominjal s prijaznostjo in veseljem. Tam so bili tudi planinsko znani profesorji, med njimi Franc Zupan, ožji sorodnik dr. Franceta Prešerna, drugi dolgoletni načelnik kranjske planinske podružnice in graditelj Prešernove koče na Stolu. Tudi Josip Tominšek, dolgoletni urednik Planinskega vestnika, je služboval na kranjski gimnaziji. In če še upoštevamo, da je Miha Potočnik zašel na to gimnazijo po zaslugi Jakoba Aljaža, kateri ga je poučeval o »veronauku«, ni moglo biti drugače, kot da je okolje, v katerem se je družil s planinci tolikšnega formata, mladeniča navdušilo za planinstvo. Nič kolikokrat je pripovedoval o vzponih na kranjski Storžič, Šmarno goro, Grintovec, Jošta. Na Joštu je bila do druge svetovne vojne ena najprivlačnejših točk slovenskega planinstva, kjer se je zbiral skoraj ves planinski akademski intelekt, tam pa je kaplanoval tudi veliki planinec, pisatelj, pesnik in soustanovitelj kranjske podružnice Fran Saleški Finžgar.

V aktivno plezalstvo, alpinizem, med »skalaše« je zašel v tridesetih letih, še posebej ko je leta 1933 dokončal pravne študije na ljubljanski univerzi. Že v tistem času se je tudi alpinistično organiziral in bil precej let v vodstvu jeseniške Skale. Vrednote alpinizma pa je popolnoma dojel v družbi s Stankom Tominškom, Jožem Čopom pa tudi dr. Klementom Jugom, ki se je v tistem času najbolj zavzemal, da bi slovenski alpinisti preplezali kar največ smeri v stenah slovenskih gora ter da bi končno osvojili »zgornjo težavnostno stopnjo« plezanja. Žal se je zgodilo, da je bil Miha Potočnik, že takrat gorski reševalec, tudi v reševalni ekipi, ki je našla truplo Klementa Juga, ko ni preživel padca v zahodnem delu Triglavske stene.

Tone Škarja vodja odprave Everest, Marjan Oblak predsednik IO PZS, Ekar Franci predsednik PD Kranj, Miha Potočnik pozdravlja zmagovalce Everesta v letu 1979 v Kranju, ko se je zgodil najbolj veličastni in množični sprejem za slovenske alpiniste.In zgodovinski dogodek za Slovence.

V drugi svetovni vojni se je Miha Potočnik kot zaveden Slovenec znašel na seznamu za okupatorja nevarnih oseb, zato je bil zaprt in interniran v taborišču Dachau; srečno se je rešil tudi po zaslugi dr. Juliusa Kugyja, ki je posredoval za skupino Slovencev alpinistov, interniranih v Dachauu, v kateri je bil tudi dr. Miha Potočnik. Ko se je duševno in telesno izmučen vrnil, je kljub temu odšel med partizane, v slovensko narodnoosvobodilno vojsko, ter proti koncu vojne »po čudežu« in sreči preživel zadnjo hajko na Poreznu.

Slovenska alpinistična odprava Kavkaz 1963: dr. Miha Potočnik se je najbolj dobro počutil med alpinisti;
Na sliki : Milan Valant, Peter Ščetinin, Jože Žvokelj, Keše Peter, Juvan Ljubo, Ekar Franci, /Rus instruktor sporta/ Šteblaj Lojze, Ante Mahkota, Miha Potočnik vodja odprave, Peter Jamnik in ruski vodja tabora.

V povojnih letih t. i. obnove slovenskega planinstva ga je iskanje novih imen pri oblikovanju in reorganizaciji Slovenskega planinskega društva nekako obšlo. Vse je »moralo« biti urejeno na novo.In »staro« pozabljeno. Ko se je v letu 1948 končno vse precej umirilo, je nekdanjo vlogo SPD prevzela Planinska zveza Slovenije in iz podružnic so nastala planinska društva. Dr. Miha Potočnik je bil na prvi skupščini PZS izvoljen za člana nadzornega odbora. Njegovi pogledi na planinsko organizacijo so bili vedno nekoliko centralistični. Menil je, da taka oblika olajšuje obvladovanje organizacije in omogoča boljši razvoj. V letu 1952 je stopil na čelo Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije ter ji postavil plemenite humanitarno srčno planinske temelje. To organizacijo je vključil v mednarodno združenje IKAR. Vodil jo je do leta 1965, ko mu je bilo končno zaupano in »odobreno« vodenje Planinske zveze Slovenije.


Odprava Kavkaz 1963, vodja dr. Miha Potočnik

Pod njegovim vodstvom, tudi zaradi prijateljevanja z visokimi političnimi osebnostmi, so se prav po njegovi zaslugi pričele uresničevati besede dr. Klementa Juga, da moramo Slovenci dohiteti mednarodne alpinistične dosežke in presežke. V letu 1963 mu je bilo zaupano vodenje prve alpinistične odprave na Kavkaz, ki je z odličnimi uspehi odprla pot množici novih odprav. V letu 1967 je uspel tudi s prvo slovensko alpinistično odpravo v Pamir. Tedaj smo Slovenci prvič samostojno osvojili kak sedemtisočak. V času njegovega predsednikovanja PZS je nastala ekspanzija himalajskih odprav, osvajanj gora, vrhov, ostenij na vseh celinah, preplezali smo najtežje vzpone v evropskih Alpah. Slovenski alpinizem se je uveljavil in zaslovel v svetu.

Dr. Miha Potočnik je bil ponosen, zaveden Slovenec. Kjerkoli je bil, je uveljavljal slovenstvo, morebitne nečednosti pa je takoj brezkompromisno ustavil. Vedno je poudarjal, da je bil temeljni in največji dogodek slovenskega planinstva, ko so Slovenci, Bohinjci, prvič osvojili Triglav. In pod njegovim vodstvom je Planinska zveza Slovenije ob 200-letnici prvega registriranega vzpona na Triglav postavila in zbrala sredstva za spomenik osvojiteljem Triglava. Tudi spomenik Juliusu Kugyju v Trenti in TV-nadaljevanka o njem smo dobili na pobudo in s sodelovanjem dr. Miha Potočnika. Da se triglavsko pogorje ni namenilo za smučarsko, žičničarsko »okupacijo«, industrijo, je bila njegova največja zasluga. Aktiven je bil pri ohranjanju Vrtaške planine. Zaslužen je tudi za postavitev »nove« Kredarice na nekdanjem zemljišču SPD. Le on je lahko prepričal tedanjo politiko, da se je zgradil nov Triglavski dom. Ni popustil, da bi se planinski domovi poimenovali po novodobnih politikih.

V letu 1967 je dr. Miha Potočnik vodil v Pamir prvič in prvo alpinistično slovensko odpravo s ciljem Pic Lenin. Na 6000 metrih n.v. je moral zaradi žuljev, ki so mu jih povzročili novi čevlji odstopiti od nadaljnjega vzpona. V okolici baznega tabora se je z velikim veseljem srečeval z domačini, pastirji nomadi - Uzbeki. To je bilo področje v neposredni bližini kitajske meje poraslo s planinkami in žvižgajočimi svisci.

Dr. Mihu Potočniku kot planincu, alpinistu, smučarju, tudi pospešovalcu planinsko visokogorskega turizma pa tudi lovcu so mediji namenili izjemno pozornost. Spomini nanj kot na planinskega pisatelja, planinskega filmskega igralca, gorskega naravovarstvenika, predvsem pa odličnega organizatorja in človeka bodo vedno živi. Njegovo delo za razvoj in obstoj slovenskega planinstva v Sloveniji in zamejstvu ter po svetu je nepozabno. Vedno je cenil in spoštoval planinsko preteklost, a zamisel o prepotrebnem slovenskem planinskem muzeju in arhivu se mu ni uresničila. Zatorej smo se ob stoletnici njegovega rojstva z letošnjo položitvijo temeljnega kamna za slovenski planinski muzej oddolžili tudi njemu.

Dr. Miha Potočnik je bil kot zanesljiv planinski smerokaz, ki nas je vodil v najlepše predele gora, nam kazal pot pri planinskem delu, v naši organizaciji; vedno nas je bodril in vzpodbujal k planinskemu napredku, k novim, čedalje težjim vzponom. In pri tem se je tudi sam vedno dokazoval in potrjeval. Tudi slovensko osvojitev Everesta, ki mu je bila osebni in nacionalni cilj, je doživel.

29. septembra, ob stoletnici rojstva dr. Miha Potočnika, rojenega na Belci pod mogočnimi masivi gora Martuljkove skupine, bomo obudili spomin na »našega« Miha, drugega predsednika PZS oziroma petega, odkar je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Spomini so tudi del naše obveze, kajti prav iz spominov črpamo nove moči za nadaljnje planinsko delo, za planinsko prihodnost. Tudi osebno čutim to obvezo in hvaležnost do Miha kot alpinista, gorskega reševalca, planinca, vodje alpinističnih odprav, kajti čas, preživet najbolj neposredno med gorami, ostenji in vrhovi s tem resničnim planinskim tovarišem, iskrenim prijateljem in človekom, mi je obogatil življenje, odkril vrednote in smisel gora.

Franci Ekar
predsednik PZS

Oznake: BIB
eXTReMe Tracker