Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistični razgledi 52/1995

 

Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Nenaročene rokopise in diapozitive z veseljem sprejemamo in po dogovoru takoj vračamo.
061/312 - 553 (Meta Vukič)

To številko so uredili člani uredništva AR: Glavni in odgovorni urednik:
Bine Mlač
Računalniški prelom:
Nada Mlač
člani:
Milenko Amejšek, Breda Cinč - Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Stangelj in Miro Stebe;
in drugi sodelavci:
Jani Bele, Aleš Cvahte, Tone Golnar, Alenka Jamnik, Monika Kambič, Pavle Kozjek, Ante Mahkota, Viktor Relja, Franci Savenc, Alenka Simčjč, Blaž Stres, Tone Škarja, Tone Stem, Jože Stolcar in Matjaž Wiegele.

Tiskarna: miGraf / Grafične storitve, Parmova 53, Ljubljana

sreda, 20. september 1995, ob 05:30, Franci Savenc, ogledov: 3015

KA PZS, Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev, september - oktober 1995, letnik XVII.

V S E B I N A


Iz minulih časov
215  Pionirji alpinizma, Oscar Eckenstein (48. del) - Bine Mlač
219  Njihova prizorišča
220  Stoletnica; Mnogo življenj - Ante Mahkota
222  Petdesetletnica; Kako je rešen zadnji problem v triglavski severni steni - Jože Stolcar
224  Spomini na Čopa - Tone Škarja

Pišem, torej sem. & Mislim, torej bom.
225  Čez tri tedne imamo tekmo, ali pa ... - Matjaž Wiegele
228  Povest o dobrih ljudeh - Blaž Stres

Naše prizorišče
231  Dopis AAO PD Kozjak Maribor
232  Nekaj odgovorov oz. komentarjev na dopis - Jani Bele

Odpravarstvo
233  In memoriam Slavko Svetičič - Alenka Jamnik
234  Odprava Andi '95 - Pavle Kozjek
236  Slovenska alpinistična odprava "Tien Shan 95" - Aleš Cvahte
238  Naši osemtisočaki - Franci Savenc

Tehnika in tehnologija
240  Ocena nahrbtnika "Tatran 60", slovaškega podjetja Trek Šport - Tone Golnar
242  Izdelava bičevega vozla z eno roko - Milenko Arnejšek - Prle
243  V šolskem svetu ledeniških razpok - Bine Mlač
Iz kartoteke prvenstvenih vzponov
246  JS Skute, "Sol, Niebla, Luna" - Monika Kambič
247  ZS Prisojnika, Kraj sten, "Potepinka" - Viktor Relja
248  JS Kuželjske stene, "Pekarna", "Dolce vita", "Koča strica Toma" - Tone Štern

Iz dela in delovanja organizacije
251  Razpis za najboljšo alpinistično fotografijo 1995 v treh kategorijah - Matjaž Wiegele
251  Samo zamisel in nič drugega - Bine Mlač
254  Internet, WWW, alpinizem in še kaj - Matjaž Wiiegele
Kotiček poezije
255  Alenka Simčič

Kronika smrtnih nesreč v gorah
256  1975 - France Malešič

Naslovna in zadnja stran
S plezalskega potepanja po ZDA; na naslovnici in zadnji strani Matjaž Wiegele; foto: Veronika Wiegele.


Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, it. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveve Sloveniie, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, st.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21. 2. 1992 Mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.


Stari in mladi

Napaka, da smo premladi, lahko popravimo šele z leti.

   Tisto obrabljeno frazo marsikdo pozna: Zdaj je skrajni čas, da pisanje uvodnikov prepustim mlajšim. Seveda brez čejev ne gre, ker so rezervirani za tistega, ki je to besedo izgovoril. Če slučajno ...
   Prikaz popačene slike teh nespremenjenih starodavnih odnosov, začinjene z nekoliko demagogije, pa najdemo v nadaljevanju tega besedila.


Takole poteka ta zadevica: Stari in mladi ne gredo najbolje skupaj. Gre pač za napako narave, katero se sicer trudijo eni in drugi popraviti, čeravno je ta venomer sama s sabo v nekakšnem kratkem stiku. Enkrat gre za nepopravljivo napako v popravljivi napaki, drugič pa za popravljivo napako v nepopravljivi napaki. Čudna so pota one naše molekule življenja in njenega (o)skrbništva v nedrjih prvotne, onesnažene in pozidane narave.

Malone vse je odvisno od (ne)zastrtega generacijskega vidika, se pravi njene razumske in duhovne prožnosti v nekem prostoru in času, pomemben pa je tudi njen smisel za humor. Če celo generacijo pošljemo na fronto, ga ima bolj malo.

Stari mlade skušajo razumeti, pa tudi razumejo se z njimi, a jih kljub temu ne razumejo. Le včasih se stari otresejo stare morale, vendar se čutijo nesposobne, da bi mladim pomagali ustvariti lastno. Pa še nekaj je: so izjeme od pravila, ki vsem skupaj lajšajo življenje.

Drugače je z mladimi: "Nebrzdani ...in radi se prepustijo trenutnim nagibom", je menil Aristotel. Zato oni stare dokaj težko razumejo, a se z njimi kljub temu v glavnem ne razumejo: Si videl, kaj so si ti "debili" izmislili? Ja valjda, saj so stari!

Stari se po dolgih letih šolanja, nabiranja izkušenj itn., dokopljejo do položajev. Tam se hitro vkopljejo, da bi obranili ali ohranili doseženo, potem pa po dolgih letih vztrajanja na istem, nespremenjenem, še preseženo.

Slog vodenja starih je pogosto slab, okostenel. Pri mladih posnemovalcih pa kajpada ni nič boljši.

Med najpogostejšimi slogi so misijonarski, birokratski, dezerterski ... čisto na obrobju pomembnih dogajanj pa kakšen posebnež goji še razvijalski ali ustvarjalni. Slednji je redkost in ga premorejo le nekateri. Kajti ta naporen slog od vseh terja dialog, strpnost, razumevanje, popuščanje, soglasje ... in soočanje zamisli, primerjavo rešitev ... in ne nazadnje uresničljivost projektov.

Kdo smo Ml, se v "principu" ve, a o tem ta trenutek raje ne bi razpravljali. Morda kdaj drugič, ko bomo imeli več časai

Čas pa je denar. Medtem ko Ml delamo denar, si VI poiščite svojo identiteto, poleg te pa še kakšno "življenjsko" filozofijo, ki prav tako prinaša denar. Zgledujte se po nas, tako kot smo se mi po naših starih! Glede tega ima dr. John Conger, avtor knjige Mladostniki, prav: "Zaznavanje današnjega jaza je podobno včerašnjemu in jutrišnjemu."

Ne samo visokogorsko, marveč tudi usmerjeno dolinsko plezanje temelji na tekmovanju in prestižu. Kamorkoli malo bolje pogledamo, naletimo na takšne ali drugačne plezalce. Pozneje, po službah, pa še na strupene plazilce. Toda plezanje ima v prispodobi tudi stranske učinke: Vrh glave jih imam! Povzpeli so se mi na glavo! Boste videli, kaj vas čaka, ko bom jaz zgoraj, na vrhu. Samo, da se...

Plezanju pa pritiče še ljudožerstvo v Darwinovi različici: Sit sem jih. Poln želodec jih imam itn.

Zato glede mladih končajmo s sodobnim tržnim pristopom: Mladi pa so tudi vredni svojega denarja. Toliko smo vložili vanje, od njih pa nič.

Zdaj pa še malo o stvarnosti. Šaljivci pravijo, da poznamo malo laž, srednjo laž in statistiko. Če si naprimer ogledamo statistiko kadrovskih zasedb v CAI, DAV, OAV in SAC bomo videli naslednjo sliko: Častne funkcije v krovni organizaciji, ki posredno "prinašajo" denar, zasedajo vplivni seniorji (deželni ali zvezni poslanec, ugleden direktor združenja bank, znan advokat, primarij v mestni bolnišnici itn. J.
Izvršne funkcije (voljeni!) opravlja pretežno srednja generacija, ki se spozna na stvar (to so iz minulih dni bolj ali manj pohlevni gorniki, ki so naredili zavidanja vredne podjetniške ali akademske kariere). Tako je v organih vodenja razmerje starostnih dob I : 7 v prid malce starejših (od 45 do 70 let).

Na srednji ravni (klubi, društva) pa se ta ulomek obrne v prid mlajših do 35 let. Večja starostna nihanja so pri vzgojnih kadrih, kjer ni nekega trdnega pravila, čeprav vsak išče najboljše. Pri "kabinetnih" predavateljih ni važno koliko je kdo star, važno je, da zna, pri "terenskih " pa je zaželeno, da so v dobri kondiciji - tako v glavi, kot v nogah in rokah.

Starejši ostajajo na svojih funkcijah do konca življenja, kjer redne volitve opravljajo le manjše kozmetične popravke (včasih tudi kakšen umre), drugi, dejavni, pa se držijo pravil igre (mandat): 2 X 2, 2 X 3 ali 2 X 4 let. Na Zahodu obstaja mnenje, da po 8 letih "funkcionarenja" večina izprazni ustvarjalni akumulator in da je zato nujno, da pride do kadrovskih zamenjav.

Ostane še eno zanimivo vprašanje: Kako je z nekdanjimi veliki alpinisti? Človek je prijetno presenečen, ko ugotovi, da so skoraj vsi, ki so na kakšnih častnih funkcijah, uspešni podjetniki. Ti rade volje podpirajo svoje matične klube, čeprav na državni ravni (predvsem odprave) niso tako radodarni. Večina ima na vzgojni ravni še vedno zelo dobre stike z mlajšimi tovariši (Ricardo Cassin, Walter Bonatti, Cesare Maestri itn), kolikor jim pač leta in zdravje dopuščajo. Tu in tam imajo kakšno uvodno predavanje, obvezno predstavijo svojo zadnjo knjigo, včasih se z mlajšimi podajo na kakšno skupno turo ali se prikažejo v plezalnem vrtcu, skratka, noben ni za sabo podrl vseh mostov.

Težko je iz tujih glasil ali dveh, treh pogovorov s tujci izvedeti vse podrobnosti, vendar odgovorimo še na najbolj aktualno vprašanje: Kako pa je s prepiri, zdrahami, aferami in podobnim? "Nihče ni imun na to, vendar se trudimo, da je tega čim manj (dr. Peter Peters, DAV, München)."

In še ključno vprašanje: Kako je pri nas s starimi in mladimi na področju kadrovske politike ter kako je s politiko obstoječih kadrov? Nikdar ni bilo tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Se sreča, da smo tako majhni. Geografsko seveda.

Urednik

eXTReMe Tracker