Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpinistični razgledi 8/1980

 


Za G-L priredil: Genadij Štupar

petek, 10. oktober 1980, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1366

Številka 8
Vsebina in uvod

 VSEBINA

  3 O samozadostnih darilih in o samoumevnih pečenih piškah
  4 Naše slike
  5 Veliki pionirji alpinizma (VIII. del)
  9 Še nekaj zanimivosti
10 Iskanje bistva današnjega alpinizma
12 Matterhorn (IV. del)
14 Iz osebne izkaznice zahodne stene Matterhorna
16 Nekaj pravopisnih, izrazoslovnih in drugih problemov
18 O jezikovnih problemih planinskega pisanja
22 Naša dejavnost v letu 1979
27 Ali je to še razumno?
28 Izbor kandidatov za Lotse
30 Novice po svetu
31 Dve novosti pri opremi
32 Opisi vzponov v Štajerski Rinki, Križu, Jerebici


O samozadostnih darilih in o samoumevnih pečenih piškah

Že dolgo je v navadi, da se vsakemu alpinistu spodobi preplezati prvenstveno smer. Včasih se kdo celo potrudi in svoji smeri nadene lepo ime, nato pa jo vsak prepusti kot darilo slovenski planinski srenji. Kdo bi se trudil z opisom, skico in fotografijo - s tem naj se ubada hvaležna publika in naj nikar ne tarna saj tudi darovanemu konju nihče ne gleda zob. Saj je pravzaprav vseeno, da je bila že pred leti ali celo pred vojno na istem mestu preplezana smer. Pohvalno je, da jih je čim več, čeprav nove in nove smeri na istem mestu še povečujejo zmedo. Sicer včasih lahko preberemo, da so prvenstveni plezalci v steni našli nekaj klinov, vendar pa zanesljivo izvirajo od naveze, ki se je zaplezala v sosednji smeri; o stari prvenstveni, ki »tudi vodi tam nekje čez«, pa žal niso imeli podatkov. Le kdo bi brskal po literaturi - če ne najdeš nič, izgubljaš čas, če dobiš stare podatke, si pokvariš prvenstveni načrt in veselje.

Še lepše je z našimi vzponi v tujini. V zadnjih letih so se naklonine nevarno prevesile čez navpičnico, čeprav so v plezalnih vodnikih manjše in bi bilo bolje, da bi se ne hvalili s tem, da smo po nepotrebnem plezali strmejše variante. Tudi naše prvenstvene bi morale biti glede na navedeno naklonino sploh najtežje. Včasih mislimo, da je dovolj, da se po ledni strmini povzpnemo »malo bolj levo« in že je prvenstvena. Preverjanje podatkov, priprava skice, opisa in fotografije je že preveč. Kdo se nam potem ne bi smejal, čeprav imamo o sebi najboljše mnenje in je že pred vojno nastala oznaka »čuveni svetski penjalaci« (Edo Deržaj, Gruh).

Včasih zberemo celo toliko moči, da se ogorčeno začudimo, kako da sestavljalci raznih tabel in kronisti tega ali onega našega dejanja ne poznajo, ali pa se nam zdi, da so ga zlonamerno spustili, čeprav smo se s tem »za vedno zapisali v zgodovino«. Še bolj smo jezni zaradi tistih, ki leta in leta packajo okrog plezalnih vodnikov, a ni nič z njimi. Sodelujemo le z ugotovitvijo, da je prava sramota izdati tako skrpucalo, kot je zadnji vodnik po Julijcih, saj so ga same napake.

Včasih bi se bilo koristno pogovoriti o stvareh, ki jih imamo za nekake samoumevne danosti. Največkrat so to naši uspehi ali celo mi sami z našo neizmerno kvaliteto. Le okolica je včasih tako čudno nezainteresirana, nerazumevajoča. Čudno. Saj nam vendar pripada slava, pa tudi sredstva. Kako to, da moramo svojo vrednost vedno znova dokazovati in potrjevati? Zakaj nam torej pečene piške same ne lete v usta?

France Malešič


ALPINISTIČNI RAZGLEDI številka 8, september-oktober 1980, interno glasilo slovenskih alpinistov.
Prispevke pošiljajte na naslov Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.

Osmo številko so pripravili: Janez Bizjak, Sandi Blažina, Vojko Bučer, Tone Golnar, Janez Gradišar, Lidija Honzak, Andrina Jager, Stane Klemenc, France Malešič, Janez Marinčič, Nada in Bine Mlač, Peter in Pavel Podgornik, Bojan Pollak, Franci Savenc, Meta Tavčar in Milan Vošank.


Naše slike

1. stran - POVRATEK IZ ALP - K letošnji izredni plezalni sezoni v tujih gorah spada tudi kakšen spominček na trenutke, ko nam je v stenah šlo le po prstih, pa še to bolj težko. Situacija z risbice se je letos v resnici zgodila, vendar ima objava samo smešno razmišljujoč pomen.
Avtorja naslovnice sta Lidija Honzak in Janez Marinčič.

2. stran - ZAHODNA STENA MATTERHORNA. Besedilo je na strani 14.

37. stran - JUŽNA STENA JEREBICE - skica levo zgoraj - SIVI IDEAL - SPOMINSKA SMER ALEŠU ZORČU, opis je na strani 35, skica desno zgoraj - LIVADA, opis smeri je na strani 35, spodaj fotografija južne stene z vrisanimi smermi: A - Sivi ideal, B - Livada, C - Grapa (opis za to smer je na 36 strani).
38. stran - DVE NOVOSTI PRI OPREMI - zgornja skica - NOVI TIP VZPENJALNIKA, besedilo je na strani 31, spodnja skica - NOVI TIP LEDNEGA KLADIVA, besedilo je na strani 31.

Iz prejšnje številke
Prejeli smo še dve dopolnili k pregledu vzponov v letih 1978 in 1979. Obljub je silno veliko, glede odmevov pa je zatišje.

Iz današnje številke
Ker je zmanjkalo domačih polemičnih člankov, objavljamo uvodni sestavek z lanskoletnega simpozija o iskanju bistva današnjega alpinizma. Tudi drugod se ubadajo s polemikami.
Ne jezite se, ker vas na šestih straneh morimo s člankoma o planinskem pravopisu. Spomnite se, da bi bilo lahko še slabše. Pozimi leta 1584 je stari lisjak Adam Bohorič pod nedolžnim naslovom Zimske urice Slovencem podtaknil celo slovnico.
Triperesna deteljica člankov o naši dejavnosti in nesrečah v letu 1979, o epidemiji samohodcev in o izboru za Lotse je morda nekoliko senzacionalistična, lahko pa jo uporabimo kot ogledalo.

V naslednji številki
Zaradi počasnega sodelovanja in drugih podobnih »objektivnih okoliščin« se Alpinistični razgledi spreminjajo v dvomesečnik z zamudo.
V deveti številki se bomo dotaknili tudi turističnih izletov s planinskimi cilji (trekkingi), nesreč v plazovih in vseh drugih zanimivosti, ki nam jih boste še poslali.
Zaenkrat torej Alpinistični razgledi še vedno žive iz rok v usta oziroma točneje iz poštnega nabiralnika v pisalni stroj.

eXTReMe Tracker