Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Lepote, ki jemljejo dih

sobota, 29. maj 2004, ob 05:57, Franci Savenc, ogledov: 2268

Delo, 2.05.2004, Iz naših krajev - Katja Roš: Triglavski narodni park je ob diplomi sveta Evrope prejel tudi vrsto priporočil

Triglavski narodni park

"Lepote, ki jemljejo dih"


Triglavski narodni park je ob diplomi sveta Evrope prejel tudi vrsto priporočil - Dr. Albin Belar in drugi pionirji slovenskega naravovarstva - Z Naturo na pravi poti - Med letošnjimi dobitniki Belarjevih priznanj je tudi prof. Stane Peterlin

Trenta - Evropska diploma za zavarovana območja, ki jo je Triglavski narodni park prejel po petletnih preverjanjih kakovosti edinega slovenskega narodnega parka, še zdaleč ni zgolj prestižno priznanje. Je dokument, ki nalaga obveznosti. Če jih upravljalec parka in posledično država ne izpolnjujeta, diplomo lahko tudi odvzamejo. Tudi to se je od leta 1965, od kar svet Evrope podeljuje te "certifikate" kakovosti in nadzira izvajanje njegovih določil, že primerilo. Odvzem diplome, ki naj bi veljala pet let, potem pa jo je mogoče obnoviti, je za državo velika sramota.

Z diplomami, kakršno je na slavje ob 80. obletnici Triglavskega narodnega parka (TNP) in evropskega dneva parkov prinesla Catherine Roth, ki je v svetu Evrope direktorica direktorata za kulturo in naravno dediščino, se kiti 60 evropskih parkov. Med njimi so znameniti Krimmlski slapovi v Avstriji, Švicarski narodni park, škotski Beinn Eighe National Natural park, Bavarski gozd in Berchtesgarden v Nemčiji, francoski Les Ecrins, italijanske Alpi Maritime ali češki oziroma avstrijski Thaya Tal in Podyi. Za TNP evropski strokovnjaki pravijo, da nikjer drugje v Evropi ne najdemo zaokroženega območja s takim prepletom različnih pokrajin, kraških pojavov, bogastva rastlinstva in živalstva, raznovrstnosti habitatov ter tudi kulturnih znamenitosti.

Ob mnogih laskavih ocenah je bilo za pridobitev diplome treba tudi obljubiti, da bodo odkrite nepravilnosti kmalu odpravljene. Pravila so stroga in jasna. Nastajati so začela leta 1909, ko je Evropa na Švedskem dobila prvih devet parkov: pisal se je 24. maj, ki je zdaj evropski dan parkov. Razglasilo ga je združenje naravnih in narodnih parkov Evrope, v katerega je sedaj povezanih več kot 400 zavarovanih območij Evrope. V Sloveniji imamo samo en narodni, Triglavski park, imamo pa dva regijska (Škocjanske jame in Kozjansko) in mnoge krajinske parke. Z različnimi varstvenimi kategorijami je zavarovanega približno osem odstotkov slovenskega ozemlja. Novost je Natura 2000, ekološka mreža območij, v katerih naj bi človek z zdravim in spoštljivim odnosom pripomogel k ohranitvi redkih živalskih in rastlinskih vrst. Slovenija je z umestitvijo kar 55 odstotkov svojega ozemlja v to ekološko mrežo postala glede tega najbolj radodarna država v Evropi.

Triglavski narodni park je ob diplomi sveta Evrope prejel tudi vrsto priporočil. Prvo se nanaša predvsem na posodobitev zakona o Triglavskem parku. Zakon je pogoj za dokončanje in uveljavitev načrta upravljanja s parkom. Nadalje svet Evrope priporoča povečanje obstoječega osrednjega območja ter spremembo delov, ki po merilih sodijo prej v robno kot v osrednje območje. Z zakonom naj bi postavili pravila glede novogradenj in rekonstrukcij objektov. Vse planinske postojanke morajo imeti čistilne naprave. Ustvariti bo potrebno pogoje za sožitje pašništva in velikih zveri, recimo medveda, volka ali risa. Spodbujali naj bi biološko kmetovanje in sonaravno gozdarstvo. Gozdarji naj bi povečali obseg varovanih gozdov, v katerih gozdarjenje ni predvideno. Med priporočili, kako izboljšati upravljanje s parkom, je tudi prometno za vzpostavitev mirnih con in območij brez zračnega prometa.

Naloga, ki terja doslednost, je ohraniti stavbno in poselitveno identiteto ter tradicionalne oblike poseganja v prostor. Zadnje priporočilo se nanaša na lastniška vprašanja. Pri spreminjanju lastniških razmerij naj bi bili na prvem mestu parkovni interesi.

Za očeta oziroma pobudnika TNP velja znanstvenik dr. Albin Belar, ki se je za park okoli Triglava zavzel že leta 1908. Takšen, kot je zdaj, je park postal leta 1981. Po Belarju se imenujejo tudi dnevi, ko se v Trento zgrne množica okoli 800 šolarjev iz vseh šol v okolici parka. Belarjevo ime nosijo tudi priznanja, namenjena ljudem, ki pomagajo pri urejanju parka in veliko naredijo za njegovo promocijo. Gre za ljudi, kakršen je na primer arhitekt iz Ženeve Janez Hacin, ki je kot donator in ustanovitelj posebne fondacije pomagal obnoviti planino za Skalo in postavili infrastrukturo v Zelencih. Take vrste sta tudi Wolfgang Knoll in Karel Schnabel. Prvi je kot vodja nevladnega združenja za renaturalizacijo degradiranega prostora poskrbel, da je to združenje prevzelo sponzorstvo nad naložbo v informativno središče v Trenti, parku pa je kot donator pomagal tudi do ustreznega vozila. Karel Schnabel je predsednik Hessensko-slovenskega društva, ki je kot sponzor tudi sodelovalo pri postavljanju parkovne hiše v Trenti, pri obnovi parkove infrastrukture tudi brvi čez Krajcarco in tudi pri postavljanju razstav. Med letošnjimi dobitniki Belarjevih priznanj je tudi prof. Stane Peterlin, ki sodi med pionirje varstva narave v Sloveniji. Belarjeva priznanja pa je doslej prejelo šest parkovnih občin ter ameriški vnukinji Albina Belarja.

Katja Roš


Manjka fotografija Lepotica Trenta, foto Katja Roš

eXTReMe Tracker