Večer, 23.08.07, Narava, gore in ljudje: Letos so cerkniški planinci na svojem srečanju počastili tudi stoletni spomin na gradnjo prve planinske koče na vrhu Porezna, ki je na tem mestu, kjer je sedaj postavljen spomenik
Srečanje planincev
na Poreznu združeno z akcijo Slovenija planinari
Letos so cerkniški planinci na svojem srečanju počastili tudi stoletni spomin na gradnjo prve planinske koče na vrhu Porezna, ki je na tem mestu, kjer je sedaj postavljen spomenik
Porezen je v nedeljo obiskalo preko tisoč ljubiteljev gora, planincev in svojcev padlih. Med gosti so bili tudi župani občin Tolmin, Cerkno, Železniki in predstavniki meddruštvenih odborov, zastopniki planinskih društev in delegacije zveze borcev. Planinci so najprej namenili minuto tišine spominu ponesrečenim in padlim v vojni v gorah, potem pa so položili tudi venec padlim OF v boju na Poreznu. Porezen je res gora spomenik, žal gre predvsem za spomin na vojno. Danes, po tolikih desetletjih, je hoja mimo vojaških utrdb, bunkerjev in strelskih jarkov spomin na zanimivo zgodovino, enako kot pot po gorah nad Sočo, ki je še starejša, vendar občutljivejšega popotnika še vedno nagovarja k razmisleku o nesmislih človekovega početja.
Govornik je bil mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je predstavil planinstvo, ki je ves čas aktivna, delujoča in napredna društva organizacija in največ dela namenja javnemu namenu in interesu. “To dokazuje z dejanji in rezultati dela, tudi v obdobju narodnostnega boja za ohranitev slovenstva, ko so bili slovenski planinci Slovenskega planinskega društva domoljubno zavedni in udarni. S člani več kot dvestotih planinskih društev ostaja še vedno svetovna planinska velesila po kakovosti in tudi članstvu. Spominjanja na preteklost so nuja in dolžnost je ogledalo kulturnosti, človečnosti. In slovensko planinstvo je doseglo in preseglo vse mednarodne primerjalne cilje, dejavnosti v alpinizmu, športnem plezanju, procesih vzgoje usposabljanja, gorskega naravovarstva, gospodarstva na delav potov in planinskih postojank. Nismo pa zgradili planinskega hrama spominov, slovenskega planinskega muzeja. Tudi to že ničkolikokrat začeto stvar bomo pričeli uresničevati ta petek, ko bo predsednik Vlade RS položil temeljni kamen za Slovenski planinski muzej v Mojstrani,“ je dejal Ekar in izrazil tudi željo, da bi razdeljevalci državnofinančnih pogač prispevali tudi za slovensko planinstvo po zgledu, kot je to v alpskih planinskih državah EU. Ministrstvo za šolstvo in šport v svoje programe ne uvršča v financiranja planinske infrastrukture, postojank, ekoloških sanacij in enako kot okoljsko ministrstvo samo obljublja. Kaj pomaga, če imamo zakon o planinskih poteh, če niso določeni viri financiranja za zagotavljanje varnosti na planinskih poteh.
Mag. Franci Ekar je tudi povedal, da se bomo v septembru spomnili na dr. Miha Potočnika, nekdanjega predsednika PZS, njegovih zaslug in del za dobro slovenskega planinstva ob njegovi 100 letnici rojstva, saj je prav tu, na Poreznu, pustil del življenja in strahu, ko je, kot je zatrdil, prav z alpinističnimi planinskimi znanji preživel kot partizan zadnjo hajko.
Z različnih smeri na vrh
PD Cerkno je bil organizator srečanja, njihova predsednica Damjana Čadež pa vabi planince in pohodnike na Porezen, saj z izhodišči res ni zadrege. Poti so dobro označene in uhojene. S severne strani je izhodišče Petrovo Brdo (803m). Od planinske kočice na križišču cest v Baško grapo, na Sorico in navzdol proti Železnikom se odpravimo po ozki cesti naravnost proti jugu, mimo domačij Grohar, Zalodnikar, Plašajtar in Rovtar (do sem in še nekoliko više, do Podhočarja, se lahko pripeljemo z avtom), od tod pa naravnost po grebenski poti pod Hočem (1514 m) in mimo Podhoškega Kupa (1542 m) do Koče na Poreznu (1590 m), od koder je malo do vrha, k spomeniku.
Z juga bomo na Porezen krenili iz Novakov (452 m), pri Podnjivču zapustili pot k Franji in jo ubrali na zahod v Poljane, kjer se bomo med Drnovo (1004m) in Slevo (834 m) združili s potjo, ki pripelje s Cerknega prek Labinja. Potem pa le še navzgor k severu, pod Cimprovko z najvišjo vzpetino Kopo (1360 m) na Velbnik (1331 m) in prek Medrce (1410 m) na vrh.
Urška Šprogar
Na vrhu, kjer je sedaj partizanski spomenik padlim na Poreznu, je bila pred 100 leti postavljena planinska postojanka SPD.