Finance, 19.05.2004 – Bogdan Perko: Po mnenju Franca Ekarja bo pri razvoju visokogorskega turizma nujno konkretnejše sodelovanje med Slovensko turistično organizacijo, Turistično zvezo in PZS
Nove smeri planinskega turizma
Planinci se bodo zavzemali za večjo veljavo v okviru civilne družbe in za priznavanje prostovoljnega dela
Preteklo soboto je bila v Novem mestu skupščina
Planinske zveze Slovenije (PZS). Predsednik zveze Franc Ekar je še pred začetkom za Finance napovedal obravnavo novih pogledov na razvoj slovenskega planinstva. Predvsem se bodo podobno kot v EU zavzemali za večji pomen in vpliv civilne družbe, katere predstavnica je tudi PZS. Lotili pa se bodi tudi vprašanja prostovoljnega dela.
Po mnenju Franca Ekarja bo pri razvoju visokogorskega turizma nujno konkretnejše sodelovanje med Slovensko turistično organizacijo, Turistično zvezo Slovenije in PZS. Strategija razvoja tovrstnega turizma je namreč odvisna tudi od organiziranosti Gorske reševalne službe (GRS), ki je organizacijsko vključena v PZS.
Ekar je namreč prepričan, da gorsko reševanje ne more postati nekakšna obrtna, pridobitna dejavnost, kakor po svoje določa zakon o društvih. "Res pa je," pravi Ekar, "da bo bodo potrebne precejšnje spremembe zavarovalništva. Zavarovalnice se bodo morale prilagoditi načinom in pogojem zavarovanja v planinstvu, kakršni veljajo drugod v Evropski uniji (EU). Vsak pohodnik, planinec bo moral biti podobno kot na smučiščih posebej zavarovan za primer nesreče. Od zavarovalnic pa bo odvisno, kako se bodo odločile glede najemanja in plačevanja reševalnega helikopterja. GRS mora ostati organizirana tako, kot je, ne pa v nekakšni obliki pravne osebe."
Nove planinske poti
Pravzaprav se z vstopom Slovenije v EU za planince pri prehodu planinskih državnih meja ni kaj pomembnega spremenilo. Že doslej so bili namreč ti prehodi povsem preprosti, tako rekoč brezmejni. Po mnenju Ekarja pa se bodo razvijale nove poti; na primer evropska pot E6 in Via Alpina. Opazno je veliko zanimanje za Posočje, območja bojišč iz prve svetovne vojne. "Nedvomno se bo obisk naših gora, zlasti tujcev, opazno povečal," je prepričan Ekar. "Vprašanje pa je, kje je tista zgornja meja števila gornikov, ki je še dopustna, da ne bo preobremenjevala samega naravnega okolja," je še dodal. Po oceni so bili lani v slovenskih gorah dobri trije milijoni obiskovalcev. Prenočitev v planinskih kočah in drugih gorskih postojankah pa je bilo približno 40 tisoč, a to število z leti upada.
Planinski praznik
Odslej bo 26. avgust osrednji slovenski planinski praznik v spomin na dan, ko so pred 226 leti štirje srčni možje iz Bohinja prvič stopili na vrh Triglava. Pri PZS upajo, da jim bo do takrat uspelo uradno pridobiti tistih nekaj kvadratnih metrov triglavskega vrha v svojo last, kot ga je planincem enkrat že podaril župnik Aljaž.
Bogdan Perko