Odprto pismo - Pavel Škofic: Verjetno se že marsikdo sprašuje, kako je možno, da na moje pisanje ni nobenega odziva.
Taktiko ignoriranja sem že opisal, vendar je ob tolikih ogledih verjetno postala že malo nesmiselna. Sedaj že sorazmerno veliko ljudi pozna moje mnenje in moje argumente. Predstavljam, si da bi bilo zanimivo prebrati še kakšno mnenje in videti kakšen argument druščine, ki se gre tajne igrice. Ampak za glavne akterje mojih zgodb je to verjetno pretežka naloga. Očitno se raje lotevajo takih, od katerih odpora ne pričakujejo. Nesposobni so bolj naklonjeni tajnim in zahrbtnim aktivnostnim kot pa odprti in argumentirani izmenjavi mnenj. Slednja lahko zelo hitro razkrinka nivo znanja in sposobnosti.
Na tak način so se lotili mladinskega selektorja z izjemnimi rezultati. Ker jih nismo ustavili, so napade in podtikanja stopnjevali do stopnje, ko je dokazano sposobnemu človeku zmanjkalo volje in je odnehal. Na hitro si kot dokaz lahko ogledamo še dva nespodobna napada na tekmovalca svetovnega pokala. V Škofji Loki se je samozvana vodja sodniškega zbora lotila izkušenega tekmovalca svetovnega pokala z ugotovitvijo, da je narobe vpenjal varovalne komplete. Seveda se je izkazalo, da je tekmovalec vpenjal v skladu s pravili tekmovanj svetovnega pokala pod okriljem IFSC, nesposobna gospa pa je zopet nekaj pomešala. Podoben primer si je na drugem plezalcu istega ranga privoščila tudi glavna sodnica v Tržiču. Tam je bila situacija še nekoliko bolj nespodobna. Predhodni plezalec je vse naredil popolnoma enako. Zelo očitno je bilo, da je sodnica čakala točno dotičnega plezalca z namenom, da njemu in njegovemu zoprnemu očetu da lekcijo. Ta plezalec se ni pusti obriti na suho, saj o plezanju ve veliko več od nesposobne sodnice in se je uprl, z njim pa so potegnili tudi sotekmovalci in trenerji. Sodnica je vsaj enkrat izbrala razumno pot in odnehala. Dokaz o nespodobnem načinu dela in nesposobnosti pa je ostal. Ampak o takih neumnostih ni uradnih zapisov, saj se ve kdo vleče nitke iz ozadja.
Poglejmo si to na primeru zapisnika 4. seje Izvršnega odbora KŠP. V zapisniku je zapisano, da je eden od članov IO napisal nekaj predlogov. Ker gre za delavnega in poštenega člana, ki opravi večino dela (verjetno pa vse, kar je koristnega), vsaj mene osebno močno zanimajo njegovi predlogi. Verjetno zanimajo tudi večino ostalih načelnikov, saj je ta član dobil z naskokom največ glasov na volitvah. Njegovega predloga ni v prilogi zapisnika. Vas zanima zakaj? Gospe, ki vleče nitke iz ozadja, vsebina ni bila všeč in zato ga načelniki ne smemo videti. Poleg tega, da nam laže, torej očitno naredi tudi vse, da ne pridemo do ustreznih informacij.
Druga prikrita informacija so sklepi Predsedstva PZS glede delovanja KŠP. Na KŠP so bili poslani dolgo pred sejo, pa te točke ni na dnevnem redu, sklepi niso omenjeni v zapisniku in jasno tudi dokumenta ni v prilogi. Lahko si predstavljamo, da sklepi niso bili všeč teti iz ozadja in njenim sledilcem, pa so nam načelnikom gladko onemogočili vpogled v ta dokument.
Zadeve pa še zdaleč ni konec. V tem prispevku sem sicer mislil predstaviti mnenje IFSC o umotvorih samozvane vodje sodniškega zbora in njenih pomagačev v primeru kraje medalje dvanajstletni tekmovalki na lanskih Plezalskih dnevih Kranja. Toda množica namerno prikritih informacij v zapisniku 4. seje me je prepričala, da zamenjam vrstni red. Kljub temu, da smo na ta odgovor dolgo čakali in da je prišel dosti pred sejo IO, ga zapisnik ne omenja in tudi ni priložen zapisniku. Če bi bil všeč teti iz ozadja, bi bil zanesljivo priložen. Prejšnjemu zapisniku je bilo priloženo njeno nestrokovno skrpucalo. Zakaj torej načelniki ne moremo dobiti vseh informacij? Odgovor je jasen. Ljudje, ki imajo dovolj informacij lahko razmišljajo z lastno glavo. Tega pa si trenutno vodstvo pač ne more privoščiti.
Pa zadeve še ni konec. V zapisniku je kratek zapis o izbranih selektorjih. Ni spiska vseh kandidatov, ni programov, ni kriterijev izbora, ... Da ne bo nesporazumov. Nič nimam proti izbranima, smatram pa, da je bil postopek izpeljan v popolnem neskladju s petim členom Statuta PZS. Zaradi tega upam, da bo predsednik PZS ustrezno ukrepal in tega izbora ne bo potrdil s svojim podpisom. Če ga bo, bo to znak, da je bilo vse v redu in da je taka praksa v bodoče popolnoma sprejemljiva. Majhna tajna združba bo lahko odstavila selektorja, ki ne bo priden in ga v popolni tajnosti zamenjala z novim.
Še enkrat pa se moram vrniti k sodniškim licencam. V zapisniku 4. seje je po pričakovanjih zapisana briljantna ugotovitev, da so bili nekateri sodniki na PDK 2013 brez licenc. Kdor zna prebrati člen 22 Sodniškega pravilnika in ve, da IO ni potrdil licenc, mu je kristalno jasno, da uradno licence ni imel nihče. Ampak, če teta iz ozadja reče, da so nekateri licence imeli, potem je uradna verzija pač taka. Pa si poglejmo zadevo s tega zornega kota. Sojenje v Tržiču, kjer so sodili sodniki, ki naj bi licence imeli, je bila drugorazredna sramota. Sojenje v Škofji Loki, ki ga je vodila samozvana vodja sodniškega zbora je bila prvovrstna sramota. Sojenje na PDK, ki ga je vodil strokovni sodelavec in kjer so sodili tudi neposvečeni, je potekalo neproblematično. Če nelicencirani delajo bolje od licenciranih, ...
Zakaj imamo zbor načelnikov, če načelniki ne smemo poznati vseh informacij? Če je cilj manipulatorjev in lažnivcev, da načelniki pridemo na zbor neinformirani ali pa primerno informirani po privatnih informacijskih poteh, ki vodijo k »pravim« odločitvam, potem je zbor načelnikov le opravičilo za nečedne posle. Najbolj žalostno pa je, da načelniki večinoma mirno pristajamo na tako vlogo. Mi in naša nezainteresiranost smo glavni krivci za trenutno situacijo. Čudimo se, kako Slovenija tone v krizo, ne zavedamo pa se, da je mehanizem skoraj identičen temu, ki se dogaja v KŠP. Rešitev je le v poštenem in strokovnem delu. Žal pa nekateri ljudje niso sposobni niti enega niti drugega. Takim so edini izhod ignoranca, laži, spletkarjenje in upanje, da ljudje, ki volijo, ne bodo spregledali njihove igre.
Pavel Škofic