Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Razlika

sobota, 28. december 2013, ob 21:29, Helena Plahuta, ogledov: 1378

Silvo Baznik: Velika vremenska razlika med včerajšnjimi in današnjimi razmerami razmerami na Pokljuki.

Včeraj sivina, danes modrina neba. Včeraj na Pokljuki, danes doma. Pa napišem včerajšnjo zgodbo: Še zadnji dogovor včeraj zjutraj ob sedmih in ob osmih Rado pelje proti izhodišču ture, na Pokljuko.

Ko peljeva mimo Zatrnika, je še vse kopno. Prvi sneg ugledava pri Mrzlem studencu in na Rudnem polju naju pričaka "žmoht" na parkirišču. Po cesti se peške odpraviva dobrih sto metrov nazaj, kjer natakneva smuči in stopiva v gozd. Z vsakim korakom pridobivava na višini in ko doseževa zgornjo gozdno cesto, je snega že več in brez vsakih sledi morebitnih predhodnikov. Hodiva proti Lipanci in zasneženo cesto zapustiva v vznožju Razorja in Mrežc, ki je najin cilj. Smreke imajo pravi pridih zime, so lepo zasnežene, Rado prevzame vodstvo in mi utira smučino, kar je vsekakor manj naporno kot biti na čelu poti. Meter za metrom se vzpenjava, da doseževa greben, prečkava letno pot za Debeli vrh in po nedotaknjeni belini prispeva na vrh, kjer se hitro topleje oblečeva saj veter, čeprav ne močan, poveča zimsko hlad.

Nebo je še vedno sivo, le sem ter tja zaslutiva sonce skozi oblačno megleno morje na nebu. Nič ni videti, da bo sijalo sonce, ki so ga obljubljali vremenoslovci. Ko prispeta naslednja smučarja na Mrežce, sva midva že pripravljena za spust. Smučanje je prava poezija, resda ni finega pršiča a meterska snežna odeja ima na vrhu nekajšen težki pršič, ki nudi pravo smučarsko zadovoljstvo. Smučava planjavo in navzdol v smeri Lipance. Globoko, že v gozdu, se ustaviva in zopet natakneva kože na smuči ter se podava še enkrat na vrh gore, kjer je medtem prišla kopica smučarskih zanesenjakov. Ponoviva pripravo za smučanje, se spotoma odžejava in nekaj prigrizneva ter se zapodiva po še nepresmučanem pobočju, tokrat v smeri najinega prvega vzpona. Nebo je ostalo v sivini in očaka gora nisva videla. V gozdu sva smučala ob smučini, ki sva jo naredila pri vzponu in tako prispela na gozdno cesto, po kateri sva, z malce porivanja in tudi rahlega vzpona, se spustila v gozdove nad Rudnim poljem. Pogledala sva nazaj. Tokrat sva uzrla malce modrine na nebu a nič ni kazalo, da bo sijalo sonce. Malce nižje v gozdu sva naletela na prve pešake, ki so šli po najini sledi. Še nekaj zavojev skozi gozd in sva bila ob cesti na Rudnem polju, kjer je bilo veliko število avtomobilov. Smuči so romale v roke in peške do avta.

Da je danes sijalo sonce, sem videl na fotografijah turnih smučarjev, ki so danes odsmučali Viševnik in kar malce žalosten sem gledal vremensko napoved za naslednje dni.

eXTReMe Tracker