Jutro (1934): Poučen primer ob iskanja treh pogrešanih smučark
Kamnik, 4. januarja
Kakor je že poročalo ponedeljsko Jutro, so se na Silvestrov večer izgubile na Veliki planini tri smučarke, ki so v megli zgrešile smer in so se nato napotile v dolino proti štajerski strani. To ni nič čudnega ker v naglo nastopivši megli človek hitro izgubi orientacijo in ne ve, kam naj bi se obrnil. Več takih primerov je bilo do zdaj tudi na Veliki planini in znano je, da je že več dobrih poznavalcev te planine včasih v megli tavalo po cele ure okrog. Zastonj so iskali smer med plotovi in pastirskimi kočami, ki so si vse podobne. Družba kamniških smučarjev je nekoč v megli in snegu tri ure plesala okrog planinskega doma, pa ga ni našla. Takrat je bilo predlagano, naj se koča preskrbi s posebnim zvoncem, s katerim bi v naglo nastopivši megli dajali znak razkropljenim smučarjem in jih opozarjali, v katero smer naj se obrnejo.
Primer, ki se je pripetil na Silvestrov večer nam je spet dobrodošel opomin, kako potrebno bi bilo tako zvonjenje. Smučar, ki je bil v družbi pogrešanih smučark, je 12 ur taval med Veliko in Malo planino in šele ob 5. zjutraj so ga našli vsega izčrpanega. K sreči na planinah ni bil hud mraz, ker bi se sicer prav lahko pripetilo, da po dolgem tavanju izčrpani in onemogli smučar zmrzne v snegu.
Smučarke, ki so zašle na Veliki planini, so skoro vso noč blodile po gozdovih, dokler niso prišle do neke osamljene hiše pod Volovljekom v dolini proti Lučam. Dva smučarja, ki sta se z Velike planine obrnila v to smer, sta jih našla in spremila preko Kranjskega raka in Črne doline v Stahovico, kamor so prispeli pozno zvečer.
Pri tem se je pokazalo, kako važna je za uspešno in hitro reševanje pri nezgodah v planinah dobro organizirana poročevalska zveza. Tajnik podružnice SPD v Kamniku g. Maks Koželj je takoj, ko je zvedel za dozdevno nesrečo, sporočil vest v Ljubljano s prošnjo, da poizvedo, ali niso smučarke morda zašle v Savinjsko dolino ali pa so že doma.
Na Veliki planini so jih iskali ves dan in ker so se vrnile po drugi strani v Stahovico, so bili v planinski koči zvečer še vedno v negotovosti. Radovedno in nestrpno so čakali okrog radijskega aparata, kaj bo poročal. Iz Kamnika so res takoj obvestili radijsko oddajno postajo s prošnjo, da sporoči planincem na Veliki planini vest o srečnem povratku pogrešane trojice smučark. Vest o tem je prispela v Kamnik ob 20., ob 21. pa jo je že javil radio, ki je bil v tem primeru važen posredovalni faktor. Priporočljivo bi bilo, da so ta praksa uvede tudi v bodoče, kar bo v marsikaterem primeru olajšalo reševanje v planinah, prihranilo pa tudi mnogo truda in stroškov. Vsaka planinska koča, bi morala imeti vsaj detektor in v primeru nesreče bi bila v dogovorjenem času takoj vzpostavljena zveza med planinsko kočo in med SPD, ki bi lahko poročalo o odpravi reševalne ekspedicije, ali pa v primeru dozdevne nesreče o morebitnem srečnem povratku pogrešanca.
Jutro, 5. januar 1934