Večer, Narava, gore - Boris Strmšek: Sveti Nikola je najvišji vrh Hvara, ob njegovem vznožju pa najdemo vinograde in tudi skalne stene za plezalce
Večina ljudi pomisli na morje in obmorske kraje v poletnem času. Takrat je povsod velika gneča in ponekod je težko dobiti celo prostor na plaži. Visoke temperature niso najbolj naklonjene ljubiteljem športa in rekreacije, zato je treba vselej iskati čas za različne aktivnosti zgodaj zjutraj ali zvečer ter izkoristiti predvsem oblačne dneve. Ker je jadranska klima tudi pozimi blaga, pa lahko izkoristimo tako imenovano mrtvo sezono za obisk Dalmacije in otokov, kjer imamo veliko možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in plezanje. Eden takšnih krajev, ki združujejo različne aktivnosti, obenem pa nam postrežejo še z drugimi zanimivostmi, je otok Hvar. Južna stran otoka se strmo dviga iz morja do najvišjega vrha - Svetega Nikole, ki se dviga 628 m nad morje. Sveti Nikola je tretji najvišji vrh jadranskih otokov, ob njegovem vznožju na južni strani rastejo trte za najboljša hvarska vina, obenem pa lahko najdemo neposredno ob obali strme skalne stene, ki so urejene za plezalce in zaradi svoje atraktivnosti pomenijo skoraj obvezen cilj za ljubitelje plezanja.
Stena, kjer je plezališče
Na vrh
Pot na vrh gore je najbolje pričeti iz vasice Sveta Nedjelja (v hvarskem narečju Svijeta Nedilja), kjer lahko najdemo tudi Šupljo Stino, odlično in atraktivno plezališče (www.cliffbase.com). Vasica, do katere pridemo po cesti iz Starega Grada (če smo prišli na otok s trajektom iz Splita) skozi tunel, je znana po odlični legi za vinograde, ki jih je na pobočjih Sv. Nikole precej. Plavac mali je eno najboljših hrvaških vin, tukaj pa so najboljše lege za pridelavo. Pot proti najvišjemu vrhu Hvara pričnemo kar iz vasice, pravzaprav pri morju. Mimo vaške cerkve nas pot vodi po ozkih ulicah in kmalu smo med vinsko trto. Pot je označena s smerokazi in markacijami, zato ne bo večjih težav z iskanjem. Steza se za vasjo zlagoma dviga proti skalnim stenam pod grebenom, ki se vije nad južnim delom otoka. Ob vznožju skalne stene naletimo na ogromno votlino, kjer nas pričakajo ostanki avguštinskega samostana, ki je bil zgrajen v 15. stoletju. Votlina je dajala zavetje svojim prebivalcem v burnih časih turških vpadov, vhod v samostan oziroma jamo pa je bil utrjen. Sedaj so od samostana, ki je deloval do leta 1787, le ostanki. Ostali so cerkvica, vodnjak, nekaj zidov in pomnikov. Ljudje so na otoku bivali že nekaj tisoč let pred našim štetjem, zavetja pa so našli v več jamah. Vinsko trto so tukaj gojili že za časa Ilirov. Vinogradništvo se je pričelo zares razvijati s prihodom Grkov na otok v 4. stoletju pr. n. št., kasneje je otok spadal pod rimsko oblast, Rimljani pa so bili prav tako veliki ljubitelji vina. Sicer pa so v srednjem veku Benečani na veliko kupovali od prebivalcev Hvara vino, smokve, olive in drugo.
Ko zapustimo ostanke samostana, se odpravimo levo pod skalnimi stenami, kjer se pot počasi dviga proti vršnemu grebenu. Razgled je vse lepši in lepši. Proti jugozahodu se dviga iz morja otok Vis, na isti strani so blizu mesta Hvar Pakleni otoci, naravnost pred nami je otok Korčula, proti vzhodu je hriboviti polotok Pelješac. Ko se povzpnemo do grebena, se nam odpre razgled tudi na drugo stran proti otoku Braču in kopnu, kjer se dvigajo Zagora, Mosor in Biokovo, hribovja, ki prav tako privlačijo gornike. Na otoku Braču je najvišji vrh Vidova gora (778 m), ki je obenem najvišji vrh jadranskih otokov. Drugi vrh Jadrana je Gorica (648 m) na Cresu. Do najvišje hvarske gore pa je od prihoda na greben, kjer je tudi kamnita kapelica, le še slabe pol ure. Mimo samotnega naselja nas vse širša pot počasi vodi proti belemu kamnitemu križu, ki se dviga visoko nad morjem. Zadnje metre po stezici zremo navzdol na Sveto Nedjeljo, ki je skoraj naravnost pod nami. Če je vidljivost dobra, se nam zazdi, da zremo v neskončne daljave. Na vrhu je kapelica sv. Nikole, ki so jo postavili že v 15. stoletju. Čeprav je bila v stoletjih večkrat porušena, večinoma zaradi udara strele, so jo vselej obnavljali in še vedno pozdravi popotnike. Ob vhodu v kapelico najdemo tudi vpisno knjigo in žig.
Proti vzhodu
Sestop je najbolje izbrati na drugo stran, tako opravimo krožno turo. Spustimo se proti vzhodu, kjer kmalu pridemo do ograjenih pašnikov ter nekaj kamnitih pastirskih zavetišč. Nato se držimo desno in pridemo do odsekanega roba planote, kjer nato sestopimo navzdol po široki kamniti stezi proti Sv. Nedjelji. Spet smo med nizkimi vinogradi in kmalu smo spet na morski obali. Sam vzpon na Sv. Nikolo nam bo vzel okoli uro in pol, še kakšno uro dodajmo za oglede med potjo, dobro uro pa bomo potrebovali še za sestop. Vzpon lahko opravimo tudi iz vasi Svirče ali Vrisnika, kjer je pot sicer daljša, toda manj strma in manj višinske razlike nas čaka. Lahko pa turo popestrimo še s kolesarjenjem po otoku, za kar je veliko možnosti, le ceste so večinoma ozke. Zunaj glavne turistične sezone sicer prometa ni tako veliko, vsekakor pa na cesti vselej velja previdnost.
Tekst in foto: Boris Strmšek