Delo, Šport: ... V Paklenici je vedno živahno
Marko Česen (Kranj) in Matjaž Ivnik (Tržič) sta bila od 12. do 16.t.m. v Paklenici. Opravila sta drugo ponovitev (14. t.m. l3 ur) Vražje smeri, in sicer pretežno z zatiči (razen nekaj mest, kjer sta morala uporabiti ledene zagozde), da jima ni bilo potrebno zabijati kline, in Raz za malo kladivo.
V tem času so bili v Paklenici tudi alpinisti iz Celja in Reke. Za začetek aprila pa so prihod napovedali tudi alpinisti iz ZRN in Danske.
V severni steni Kepe
Dorči Kofler (Mojstrana) je 12.t.m. sestopil z vrha Kepe po (avstrijskem) V razu (I-II, 250 m), nato pa prečil pod S steno in preplezal še Severni steber (III, 250 m, tri ure in pol.
Razstava v Kamniku
V petek ob 18. uri so v dvorani Veronika odprli razstavo »Everest 79«, ki sta jo pripravila pod pokroviteljstvom DS tovarne Titan PD Kamnik in FKK Mavrica iz Radomelj, slike pa je pripravil Bojan Pollak. V kulturnem programu so sodelovali Stobljanski oktet in recitatorji dramske sekcije, nato pa je bil še občni zbor PD Kamnik.
In še ena zanimivost v zvezi z našo odpravo na Everest. Yosemite Alpine Gub iz Kalifornije je zaprosil za po-drobno poročilo o Jugoslovanski smeri po zahodnem grebenu Everesta, ker so se odločili, da jo bodo leta 1983, ko imajo odobren termin, poskušali ponoviti.
Dve smeri v enem dnevu
V petek 21.t.m. sta Tone Golnar (Kozjak) in Janko Humar (Bohinj) preplezala Neznano smer (s prvenstveno varianto) v Ospu. Naslednji dan je Golnar z Ljubom Hanslom (Kozjak) ponovil Gobo, ki sta jo preplezala tudi Franček Knez in Andrej Palir (Celje). Knez je potem s Humarjem ponovil še Staro smer in postal, kakor kaže, prvi naš plezalec, ki je zmogel obe težji smeri v Ospu v enem dnevu. Za njimi so v Osp prišli tudi ljubljanski plezalci.
Ogulinska planinska transverzala
OGULIN - PD »Klek« iz Ogulina je pripravilo novo planinsko pot - Ogulinsko transverzalo. Začenja v vasi Modruš, ki leži ob cesti Ogulin-Senj vodi mimo ruševin starega Tršca proti Kleku, potem pa dalje po povsem novi trasi v Jasenak in naprej do Bijelih Stijena. Transverzalo, ki povezuje kraje znane tudi iz NOB, je mogoče prehoditi v dveh dneh (prenočevanje je mogoče v domu na Kleku, v Jasenku ali na Bijelih Stijenah), dnevnik in značke pa je mogoče dobiti pri PD Ogulin. Neumorni društveni delavci so povedali tudi za načrte, ko bo zgrajen športno-rekreacijski center Bjelolasica, bodo transverzalo podaljšali še do tja.
Vaje na Turncu
Akademski AO bo tudi letos v okviru, tradicionalne alpinistične šole priredil vaje iz osnov plezanja na Turncu pod šmarnogorsko Grmado. Vaje bodo vsak torek od 15. ure dalje. Informacije posredujejo vsak četrtek med 20. in 21. uro v društvenih prostorih - Trg osvoboditve 1, soba 56.
Mednarodni tečaj v Švici
Na mednarodnem zimskem tečaju, ki ga je švicarska smučarska zveza pripravila v Engstlingen Alp (od 16. do 22. t. m.), je bilo med 47 udeleženci iz skoraj vseh evropskih držav tudi 8 tečajnikov iz Zagreba. Tečaja, na katerem so predelali ves redni program, demonstrirali pa so jim tudi reševanje izpod plazov in s helikopterjem, so se udeležili s posredovanjem planinske zveze Zagreba.
Vabijo na Kilimandžaro
PD »Japetič« iz Samobora pripravlja vzpon na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro, ki bo v dneh od 26. aprila do 9. maja letos (za vzpon načrtujejo pet dni; preostali čas pa je namenjen za obisk nacionalnih parkov in glavnega mesta Tanzanije). Izleta se lahko udeleže tudi člani drugih PD, informacije pa posreduje Centroturist, Zagreb, Bogovičeva 6.
Srbski alpinisti v Durmitorju in Prokletijah
Letošnjo zimo so imeli srbski alpinisti kar tri tečaje. Za mlade iz Niša so ga pripravili člani AO Domžale v Ka-mniških Alpah. Zvone Blažina je vodil tečaj za PD »Rudar-geolog« iz Beograda, ki je bil v Rastkovem bivaku (2020m) v Veliki Kalici-Durmitor. Rade Gašparovič in Toplica Zdravkovič pa sta ga pripravila v planinski koči PD »Radnički« .
Kmalu 100 PD na Hrvaško
ZAGREB - Lani je bilo v okviru Planinske zveze Hrvatske registriranih 93 planinskih društev s 28.368 člani, menijo pa, da se bo letos število društev povzpelo na 100. Letos so ustanovili že dva - 22. februarja PD »Skrad«, 7. t. m. pa so ustanovili še PD »Bitoraj«. Društvo, za katerega je ustanovno listino podpisalo kar 100 ljubiteljev gora, ima sedež v zagrebški občini Černomerec.
Impresije s Krasa
Foto klub PZS bo drevi ob 20. uri v okviru rednih srečanj, ki so vsak ponedeljek v prostorih centralne planinske knjižnice (Ljubljana, Dvoržakova 9) spet pripravil zanimivo predavanje z diapozitivi. Tokrat bo gost Janez Hönn iz Nove Gorice.
Tisoča številka Vestnika EHO
Bolgarski tednik s področja športne turistike ima lep ugled v svetu
SOFIJA - Štiri strani velikega časopisnega formata novic s področja »športne turistike« obsega bolgarski Vestnik, ki izide vsak petek v Sofiji. Razpošljejo ga skoraj po vsej Evropi in za vse, ki si znajo kolikor toliko pomagati s cirilico, je Eho zelo dober informator.
Izračunali so, da bi novice, ki so jih objavili doslej, obsegale že veliko enciklopedično zbirko, kakih 20 debelih knjig s skupno vsaj 16 000 stranmi. Pa tudi, če izvzamemo od tega le četrtino, točneje zadnjo stran (ta prinaša aktualne novice z vsega sveta), ki obravnava predvsem alpinizem, speleologijo, rekreacijo na vodi ter kopnem, športna orientacijska tekmovanja ter razne zanimivosti, bi bilo branja za kar lep čas. Še večja pa je vrednost podatkov, saj ne posredujejo le agencijske novice in »ocvirke« iz najpomembnejših tovrstnih glasil z vsega sveta, temveč imajo tudi obsežen krog vidnih sodelavcev. Na njegovih straneh npr. niso redke objave iz pisem Hillaryja, Cousteauja, Desmaisona, Heyerdahla in drugih. Alpinistične vesti, če jih že ne posredujejo svetovne časopisne agencije, najhitreje izvemo prav iz tega glasila
PD Novo mesto
Novomeški planinci so na svojem rednem občnem zboru ugotovili, da je članstvo naraslo na več ko tisoč planincev, od tega je več kot polovica mladincev in zlasti pionirjev. Zlasti veseli so aktivnosti, ki jo kažejo posamezne sekcije in planinske skupine, kot n. pr. »Krka« ki redno objavlja članke o planinstvu v tovarniškem glasilu, KS Dreka, ki šteje 65 članov in je izdala svoje glasilo, skupina v Izobraževalnem centru s 50 člani, ki je za svojo dejavnost sama zaslužila 4.000. S tem, da so člani posadili 1.000 smrečic, itd. Razmah zanimanja za planinstvo pripisujejo delno tudi društvenim prostorom na Novem trgu. (poleg avtobusne postaje) in pa dejstvu, da za vse mlade, ki se vključujejo v PD, organizirajo planinsko šolo. Ugotavljajo, da so mentorji že kar preobremenjeni. V društvu aktivno deluje tudi AO in pa markacisti, ki so označili svoj sektor trase Ljubljana- Zagreb in obnavljali odseke planinskih poti, ki jih imajo na skrbi.
Planinci in alpinisti tekmovali (D, 3. 4. 80)
TRŽIČ - Na tradicionalnem tekmovanju planincev in alpinistov za »Kramarjev smuk«, ki je bilo pod Storžičem, je v veleslalomu nastopilo rekordno število tekmovalcev (več kot 300). Kljub nekoliko slabšemu vremenu je bila 600 metrov dolga proga dobro pripravljena. Med moškimi so imeli največ uspeha domačini, pri ženskah pa Idrijčanke.
Zmagovalci - planinci, pionirji: Podlipnik (Križe); pionirke: Papler (ŠŠD Polet); planinci: Meglič (Tržič); planinke: Peharc (Tržič); alpinisti: Krničar (Jezersko); alpinistke: Krničar (Jezersko); ekipno - moški: Tržič; ženske: AO Idrija. N. A.
Ekipa Mojstrane 15. ( D, 3. 4 .80 )
MOJSTRANA - Ekipa mojstranških gorskih reševalcev-alpinistov je na letošnjem 15. mednarodnem rallyu alpinistov v Leccu med 37 ekipami zasedla 15. mesto. Mojstrančani pa bi v skupni uvrstitvi zasedli mesto v vrhu, če se jim ne bi prevrnil takoimenovani »marela«-aki čoln, ko so vozili »ponesrečenca« po veleslalomski progi. Tri dni trajajoči rally je neuradno prvenstvo evropskih alpinistov. Prvi dan so morale ekipe v petih urah s smučmi opremljenimi s »psi« po določeni etapi do cilja. Kot obvezno opremo so morali imeti vsi nastopajoči še vrečo za bivak, komplet prve pomoči, svetilko, kompas, zemljevide, cepin in seveda smučarsko opremo. Drugi dan so se vzpenjali in spuščali, več kot 6 ur, pa so morali s »ponesrečencem« prevoziti še veleslalomsko progo, tudi zadnji dan so 5 ur hodili s smučmi in se nato preizkusili še na veleslalomski progi.
Zahtevnega tekmovanja so se udeležili alpinisti in reševalci Avstrije, ZRN, NDR, Španije, Francije, Bolgarije, Italije, Švice, Poljske in Češkoslovaške. Mojstranška ekipa je bila letos že desetič v Leccu. Letos so slavili Avstrijci, Mojstrančani pa so bili najboljši pred osmimi leti, ko so zasedli drugo mesto.
IVO SKUMAVC
»Sagarmatho« nagradili v San Sebastianu ( D, 2. 4. 80)
Televizijski dokumentarec »Sagarmatha« je včeraj na drugem mednarodnem festivalu filmov o gorah v San Sebastianu prejel častno nagrado »Srebrni listi bodike«. Oddajo je posnel Slavo Vajt, govori pa o vzponu jugoslovanske odprave na Mount Everest. Žirija jo je odlikovala predvsem zaradi dramatične kakovosti.
OPREMA ZA ALPINISTE - Sodelovanje med tovarno Induplati in našimi alpinisti se bo še okrepilo s pogodbo, ki sta jo podpisala podpredsednik PZS Tone Bučer in komercialni direktor Avgust Orehek.
Na sliki od desne: Tone Bučer, Stane Belak, ki odgovarja za razvoj opreme pri komisiji za odprave in Tone Škarja, načelnik komisije za odprave pri PZS med obiskom v tovarni. (Foto: Miško Kranjec - D, 2 .4. 80)
Poljaki znova pod Everest
Po velikem uspehu, ki so ga letos dosegli poljski alpinisti, ki so opravili prvi zimski pristop na Mt. Everest (in sploh na katerikoli osemtisočak) so znova na poti pod isti vrh 7.t.m. je v Kathmandu odpotovalo še osem članov (med njimi sta dva zdravnika) kot okrepitev zakaj sedaj si žele še prvenstveno smer po južnem stebru.
Tri žrtve plazu v Himalaji
KATHMANDU, 2. april - Kakor so uradno sporočili v Kathmanduju so bili trije avstralski alpinisti 30. marca žrtve plazu, ki jih je zasul med vzponom, na enega izmed vrhov Anapurne. Ponesrečeni alpinisti so bili člani prve avstralske himalajske odprave.
Jubilej PD Radovljica v delovnem znamenju
Vrsta prireditev ob 85-letnici tega planinskega društva z 2355 člani - Posebna skrb planinskim postojankam, ki jih oskrbuje PD
RADOVLJICA - Planinsko društvo Radovljica, ki šteje 2355 članov, je ena najbolj množičnih organizacij v radovljiški občini. Poleg temeljne dejavnosti, posveča društvo največjo pozornost trem planinskim postojankam, ki jih upravlja: Valvazorjevemu domu, Roblekovemu domu in Pogačnikovemu domu na Kriških podih.
Obisk na vseh treh postojankah je bil lani precej večji v primerjavi s prejšnjimi leti, še posebno v Pogačnikovem domu. Ob dobrem obisku, ki je za društvo seveda razveseljiv, pa jih prav na tej postojanki nenehno tare vprašanje preskrbe. Ker en nosač praktično ne zmore več celotne oskrbe, so se že v lanskem letu radovljiški planinci odločili, da bodo zgradili tovorno žičnico iz Trente do Pogačnikovega doma. Akcija je že stekla, ob tem pa je seveda nemalo problemov, predvsem glede urejanja potrebne dokumentacije in soglasij. Vendar pa so vsi odseki lani zelo marljivo delali. Pomembno delo so opravili gospodarski odsek, markacijski odsek in postaja GRS. Ob tem je še posebno razveseljivo, da se v Radovljici v planinske vrste vključuje vedno več mladih.
Ob tem široko zastavljenem delu, pa bo imela delovni pečat tudi proslava jubileja 85 - letnico ustanovitve PD Radovljica. V okviru jubileja bodo 3. avgusta pripravili dan planincev radovljiške občine pri Valvazorjevem domu pod Stolom, nadalje bodo odprli tri razstave, in sicer o zgodovini Stola, slikarsko razstavo s planinskimi motivi in fotografsko o planinah.
Alpinisti in člani GRS bodo v Dragi prikazali plezanje in reševanje. Načrtujejo tudi odpravo v Himalajo skupaj s člani alpinističnih odsekov iz radovljiške občine.
Mladinski odsek bo priredil tradicionalno orientacijsko tekmovanje za pokal Jelovice v državnem merilu, markacijski odsek pa bo uredil krožno planinsko pot okoli Pogačnikovega doma na Kriških podih. V okviru 85 - letnega jubileja bodo člani PD Radovljica še okrepili stike s pobratenim planinskim društvom iz Varaždina, sodelovali bodo z zamejskimi planinskimi društvi, v načrtu pa imajo tudi dva izleta.
JANKO RABIČ
Premalo pomoči mladim
Na OŠ J. Plemlja na Bledu je sicer majhna, a delovna planinska skupina
BLED - Člani planinske skupine na blejski OŠ. J. Plemlja tudi letos ne počivajo. Udeležili so se pohoda v Dražgoše, opravili so turni smuk na pobočjih Viševnika, februarja, kmalu potem, ko so navezali stike z MO Bohinjska Bistrica, so se skupaj z njimi udeležili zimskega vzpona na Stol, obenem pa sklenili, da gredo tudi na Porezen. 2. t. m. so končali planinsko šolo in pri izpitih kriterije precej zaostrili (vsak kandidat se je moral udeležiti najmanj treh skupnih izletov, sicer na izpit sploh ni smel). Le zimskemu taboru so se morali odpovedati, preveč je bilo novega snega in gaženje pionirjev na Lipanco bi bilo prezahtevno.
Seveda pa tudi planinsko skupino na OŠ J. Plemelj tarejo težave. Vse premalo pomoči imajo, zlasti se premalo zmenijo zanje tisti, ki bi lahko vodili vsaj lažje ture ali kako drugače pomagali pri vzgoji.
Majhno, a delovno društvo
Planinsko društvo Šmarna gora se ponaša s široko dejavnostjo
LJUBLJANA - Planinsko društvo Šmarna gora je bilo ustanovljeno leta 1971, njihovo delo pa bi bilo lahko za vzgled, še posebno, ker za sedaj še nimajo številnega članstva.
Društvo ima 157 članov, med temi 29 mladincev, 68 pa pionirjev. Izdajajo svoj bilten, po tri številke na leto, imajo alpinistični odsek s 30 člani, ki posega tudi po najzahtevnejših ciljih (trije člani so bili v odpravi E-79), sedaj pa širi svoje delo tudi na šolo za kadete-miličnike. V društvu imajo kar 22 članov, ki so avtorizirani za vzgojo in izobraževanje: 15 mladinskih vodnikov, 4 gorske vodnike, 1 inštruktorja GRS, 2 inštruktorja planinske vzgoje. Dva sta člana GRS, dva pa pripravnika za to odgovorno delo.
Najštevilnejši je mladinski odsek, ki združuje kar 98 članov. Na OŠ Pirniče sta dve PS, delo pa bi radi razširili tudi na OŠ Šmartno in v VVZ Pirniče. Lanskega planinskega tabora v Robanovem kotu se je udeležilo kar 47 članov. Na potiti po Šmarni gori so imeli pet akcij, skupaj s PD Rašica so pripravili stezo za trim, obnovili pa so tudi pot po zahodnem robu Trigalvskih jezer in čez Plemenice na Triglav.
F. S.
Zavarovane planinske poti
Vse več je želja po zahtevnih turah, primerne literature pa ni
LJUBLJANA - Kar je bilo pri nas v gorah še v petdesetih letih morda le za alpiniste, si danes pogosteje privoščijo tudi drugi planinci. Večje možnosti prevozov in več prostega časa, ne nazadnje pa tudi boljša oprema in več znanja, vse to ustvarja tudi pri nas ljubitelje visokogorja, ki se ne ustrašijo najbolj zahtevnih poti.
Posebno priljubljene so postale »ferate«, s klini okovane in z jeklenimi pletenicami ter lestvami olajšane strme poti, ki jih je posebno mnogo v italijanskih gorah, ne manjka pa jih tudi pri nas in v Avstriji. Toda tisti, ki se žele z njimi temeljiteje seznaniti (ni za vrtoglave!), mora za sedaj prelistati žal še precej literature. Primernega eklektičnega vodnika namreč pri nas še ni, čeprav je avtor PV Karavanke Stanko Klinar pred dvema letoma že predložil osnutek in tudi vzorčne tekste, zataknilo se je pri financiranju. In tako lahko tudi tu svetujemo le edicijo münchenske založbe Rother »Östlische Dolomiten«, ki zajema tudi tovrstne poti v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Karniji in Lienških Dolomitih: 267 strani žepnega formata, 71 čmobelih fotografij, 31 skic in pregledna karta.
F.S.
Planinska vzgoja tudi v krajevnih skupnostih
Akcija »ciciban - planinec«, ki se je začela leta 1974, je rodila že veliko sadov
LJUBLJANA - Vzgojna akcija »ciciban-planinec« se je začela leta 1974, njen namen pa je, naj bi otroci spoznavali naravno okolje in se pravilno vključevali v življenje v naravi. Že naslednje leto je Planinska zveza Slovenije akcijo uvrstila v koledar vzgojnih akcij.
Zanimanje za akcijo je vse večje. Že leta 1976 je PD Ilirska Bistrica v sodelovanju z MK PZS pripravilo prvi seminar za vzgojiteljice VVZ in mentorje najmlajših planincev. Drugi seminar je bil na Lisci in na njem so določili smernice nadaljnjega razvoja akcije, ki se vedno bolj širi tudi v krajevne skupnosti.
Mladinska komisija je pripravila posebne našitke (za opravljenih osem izletov) in značke »ciciban-planinec« (za 11 izletov). S tem so akcijo precej popestrili, najmlajši planinci pa s temi vidnimi priznanji dobivajo nekakšno »nagrado« za vztrajnost. Pripravili so tudi »Ringaraja knjižice«, dnevnike cicibanov planincev, v katerega rišejo motive, ki ponazarjajo izlet. Seveda pa le-ti niso celodnevni in naporni, trajajo le po nekaj ur, organizatorji pa upoštevajo zmožnosti udeležencev. Hojo popestre z nabiranjem gozdnih sadežev, opazovanjem naravnih pojavov, poslušanjem šumov, ugotavljanjem vremena in podobno. Z vsakega izleta prinesejo kak spominček in seveda zadovoljstvo ob prijetnih doživetjih.
F. S.
110 let beljaške podružnice OeAV
V soboto 22.t.m. je bilo v Beljaku več slovesnosti ob 110-letnici podružnice avstrijskega alpskega društva: sprejem pri županu, akademija v Paracelsusovi dvorani, na kateri so pozdravili nagovor, ki ga je imel v imenu PZS njen častni predsednik dr. Miha Potočnik, slavnostno kosilo in zvečer še kulturno-zabavna prireditev. Slavje je minilo v prijetnem razpoloženju in v znaku sodelovanja treh sosednih dežel: Furlanije-Julijske Krajine, Slovenije in Koroške.